Praviloma se ne prekaja, suši se na zraku devet do šestnajst mesecev, na redkih kmetijah sušijo in zorijo pršut še dlje.
Izdelujejo ga predvsem v Istri, na Krasu, Goriškem, Vipavskem, v Brdih, na Idrijskem in Tolminskem. Najbolj cenjen je kraški pršut, istrski pršut je brez kože in slanine.
Tradicionalno so ga uživali ob koncu večjih del (npr. žetve, košnje, trgatve) in za praznike (žegnanje, poroka, velika noč). Večinoma so bili pršuti namenjeni za prodajo. Kmetje so jih pred drugo svetovno vojno nosili v Trst prodajat zlasti trgovcem in gostilničarjem.
Za dva pršuta so kmetje v tistem času lahko kupili prašiča. Priprava in prodaja pršuta je bila pomembna gospodarska dejavnost. Od šestdesetih let 20. stoletja na primorskem sušijo pršut v obratih mesne industrije.
Pršut Sušeno meso ...
