Jetrna ciroza (tudi zgrbančenje jeter) je bolezenska sprememba jeter, s spremembo zgradbe in razporeditve tkiva, propadanjem jetrnih celic (hepatocitov), fibrozo, regeneracijo in motnjo funkcije.
Do cirotičnih bolezenskih sprememb pride zaradi dolgo časa obstoječe jetrne poškodbe. Običajno se bolezen razvija počasi v roku več let.
V začetku načeloma bolnik ne izkuša nikakršnih simptomov, ko pa bolezen napreduje, se lahko pojavijo utrujenost, splošna oslabljenost, srbež, otekline spodnjih okončin, zlatenica, nagnjenost h krvavitvam, trebušna vodenica ter pajkaste žile na koži. Tekočina, ki se nabira v trebušni votlini, se lahko okuži.
Drugi zapleti so med drugim še jetrna encefalopatija, krvavitev iz požiralnikovih varic ter jetrnocelični rak. Jetrna encefalopatija vodi v zmedenost in lahko povzroči nezavest.
Cirozo jeter pogosto povzročijo alkoholizem, hepatitis B, hepatitis C in nealkoholna maščobna bolezen jeter. Načeloma je pri alkoholizmu potrebno vsakodnevno zaužitje dveh do treh enot alkoholnih pijač v trajanju več let, da se razvije ciroza.
Nealkoholno maščobno bolezen jeter povzročajo različna bolezenska stanja, kot so debelost, sladkorna bolezen, hiperlipidemija (zvišane vrednosti maščob v krvi) in povišan krvni tlak. Redkeje jetrno cirozo povzročajo avtoimuni hepatitis, primarna biliarna ciroza, hemokromatoza, uživanje nekaterih zdravil ali žolčni kamni.
Za cirozo je značilno nadomeščanje normalnega jetrnega tkiva z zabrazgotinjenim (fibroznim) tkivom. Te spremembe zmanjšajo jetrno funkcijo. Diagnoza temelji na krvnih testih, pregledom in jetrni biopsiji.