Kakav je posušeno in polno fermentirano seme rastline kakavovca. To je grm ali drevo, ki prvotno izhaja iz Južne Amerike. Je vedno zeleno z belimi in rdečimi cvetovi.
Povprečno ima grm okoli 40 plodov velikosti srednje velike kumare.
Plod je v začetku rasti zelen, nato pa postane rumeno-oranžen, včasih tudi rdeč.
Vsak plod vsebuje povprečno 30 semen, ki imajo velikost mandlja in so čokoladne barve. Sadež kakavovca je sestavljen iz grobe usnjate lupine, debele približno 3 centimetre, pod njo pa se nahaja sladko sluzasto sadno meso, ki ga v Južni Ameriki imenujejo 'baba de cacao'. Meso obdaja vsako seme posebej in v enem sadežu se lahko nahaja 30 do 50 semen v velikosti mandlja, različnih odtenkov rožnato vijoličnih barv. Za hrano je uporabno meso ploda kot tudi semena.
Iz teh semen se pridobiva surovi kakav , katerega je potrebno še naprej stiskati, spražiti, zmleti in nadalje predelati v kakavove izdelke. Seme kakavovca vsebuje visok delež maščob in specifični alkaloid teobromin, po katerem je rastlina dobila tudi svoje znanstveno ime.
Prvi je kakavovca z botaničnim imenom poimenoval švedski znanstvenik Karl Linne, ki mu je nadel ime Theobroma ("hrana bogov") cacao.