ZNAČILNOST: za to gobo in za njej podobne užitne vrste kukmakov je značilno, da bolj ali manj rdečijo, predvsem v dnišču beta.
KLOBUK: 5-12 cm širok, sprva zaobljen in visok, pozneje razprt, ima lešnikovo rjavo barvo, osredje pa je močnejše rjave barve, je vlaknat in pokrit z rjavimi luskami, na robu ima belkaste rese. Pri mladi gobi je pod klobukom velum, od katerega kasneje ostane obroček, ki je tanek, širok, zgoraj bel in nažlebkan, spodaj rjavkast.
TROSOVNICA: lističi so gosti in prosti ali pa nekoliko pritrjeni na bet, rožnate barve, pozneje rjavkasto vijoličaste barve in s temnejšim odtenkom.
BET: 5-10 cm visok, do 2 cm debel, sprva bele barve in gladek nad obročkom, pod njim pa so rjave luske, ob dotiku postane rožnat ali rdečkast, sprva je bet poln, pozneje pa votel, obroček je v zgornjem delu beta pod klobukom, na dnu je bet zadebljen ali kijast, globoko pogreznjen v zemljo.
MESO: bele barve, na zraku močno pordi, na poškodovanih mestih pa dobi živo rožnato barvo, vonj je kiselkast, okus pa prijeten.
TROSI: 4.5-6 x 3-3.5 µm, eliptični, trosni prah je čokoladno rjav in z vijoličnim nadihom.
RASTIŠČE: raste v listnatih gozdovih, na jasah, v skupinah v hrastovih in bukovih gozdovih ter v borovih gozdovih, pozno poleti in jeseni, ni pogost.
Čas rasti: -VIII-IX-X-
UPORABNOST: užitna, dobra in okusna goba.
Zamenjamo ga lahko s prav tako užitnim gozdnim kukmakom (Agaricus sylvaticus), ki ga prepoznamo po rjavi drobnoluskasti površini klobuka in mesu, ki na poškodovanih mestih karminasto pordeči.
Gozdni kukmak (užitna) Agáricus sylvaticus ...
