Neandertalec, denisovan in sodobni človek naj bi se iz skupnega prednika razcepili pred približno pol milijona leti. Nekje na poti so se medsebojno spet sparili, pa še s četrto, neimenovano (pod?)vrsto. Na fotografiji podoba, kakršno naj bi izkazoval neandertalec. Foto: EPA
Sodobni človek je bogatej??i ??e za enega prednika, katerega genske sledi so na??li pri ??e ??ivečih ljudeh otokov Indijskega oceana. Izumrli se je očitno paril s Homo sapiens sapiens.
Dandanes ima Homo sapiens sapiens zagotovljeno prevlado na planetu. Vsaj glede ljudi. Ni namreč nikakr??nih ??ivih neandertalcev, ki bi nam bili v člove??kosti konkurenca. V zgodovini pa je bilo precej drugače. Zemljo so istočasno tlačile podvrste misleči človek (Homo sapiens sapiens), denisovanci (Homo sapiens denisova), neandertalec (Homo sapiens neanderthalensis) in ??tevilni drugi. Mi smo pre??iveli, ostali so izumrli ali pa se s parjenjem "stopili" z nami, kar pomeni, da nas danes spremlja del njihove deoksiribonukleinske kisline.
Ravno analiza DNK-ja je pokazala, da je sodobni človek bogatej??i za ??e enega prednika in da je dru??insko drevo očitno ??e bolj zapleteno, kot so mislili do zdaj.
Mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom ??panskega In??tituta za evolucijsko biologijo (IBE) je na??la sledi izumrlega človečnjaka, ki naj bi ??ivel v Jugovzhodni Aziji in naj bi bil skupni prednik neandertalcev ter denisovancev ter se pred nekaj desettisoči let tudi kri??al z na??o podvrsto.
Sve??a raziskava je objavljena v znanstveni reviji Nature Genetics.
Neznane vijuge v vijačnici
Raziskovalna skupina je analizirala dedni material skupine posameznikov z Andamanskih otokov v Indijskem oceanu. Na??la je ko??čke DNK-ja, ki niso skladni z dednino modernega človeka, tiste skupine, ki je Afriko zapustila pred pribli??no 80.000 leti. Zaporedja so bila očitno drugačna tudi od denisovanskih ter neandertalskih. Tak??nega genskega podpisa ni najti pri zdaj??njih Afričanih, Evropejcih in ju??nih Azijcih. Raziskovalci so sklenili, da ima "ta človečnjak istega predhodnika, ki je ??el po svoji razvojni poti".
"To je nov dokaz, da člove??ki genom vsebuje drobce informacij, ki pripadajo neznanim izumrlim prednikom," so zapisali na barcelonski univerzi Pompeu Fabra.
Morda je bil pokončni človek
Tamkaj??nji profesor Jaume Bertranpetit pa je dodal: "Na??li smo delce DNK-ja izumrlega človečnjaka v dednini sodobnega človeka. Upamo, da bomo v bli??nji prihodnosti lahko na??li celoto iz fosilnih ostankov." Obstaja sicer mo??nost, da ti genski ostanki pripadajo ??e znani vrsti - pokončnemu človeku oziroma Homo erectus. Njegovega genoma znanosti ??e ni uspelo prebrati in dokler to ne bo storjeno, mo??nosti ni ovreči. Erectus je obstajal med 2 milijonoma let in do slabih 50 tisoč let tega, tako da bi se lahko kri??al s preostalimi. Poskus, da bi njegovo dednino sestavili iz ko??čenih ostankov, pravkar poteka.
Kdo in kam
Sodobni človek naj bi prvič zadihal pred 80.000 leti v Afriki. Mejnik je bolj simboličen kot ne, saj je bil prehod br??kone postopen in časovno bolj razvlečen. Arheolo??ki ostanki in analize ka??ejo, da je kmalu (oz. pred do največ 60.000 leti) manj??a skupina zapustila celino prek Arabskega polotoka in se sprva naselila po ju??ni Aziji, kjer se je srečala z neandertalci in denisovanci, deloma pa "odvandrala" proti Evropi. Stezam selitve je vedno te??e slediti in zamegljeno je, kako so se skupine razločile in razkropile po svetu.
Jasno ni niti, ali je tisti prvi selitveni val izvor vseh člove??kih naselbin zunaj Afrike ali pa je bilo izvornih valov morebiti več. Avtorji ??tudije pravijo, da je izvorni val le eden in da so bili pigmejci na Andamanskih otokih del njega - da torej teorija Zunaj Afrike dr??i.
Potomci pigmejcev?
Ljudje Andamanskih otokov in drugih dolgo samotnih predelov jugovzhodne Azije so ??e v 19. stoletju osupnili takratne raziskovalce in antropologe. Bili so namreč precej podobni Pigmejcem - ti pa so doma sredi celinske Afrike, daleč stran. ?e danes ta andamanska ljudstva označujejo za "negritose", ker so majhne postave, gosto nakodranih in temnih las, prav tako ko??e. Stara teorija tako pravi, da so se morda Pigmejci selili iz Afrike v kasnej??ih valovih in utemeljili andamanske kulture. Analiza DNK-ja to mo??nost izključuje, saj kasnej??i val ne bi vseboval denisovanskih in drugih ostankov.
Nizka rast na otokih
Majhne postave Andamancev se torej ne da pojasniti s prvimi naseljenci, ki da naj bi bili nizke rasti, zato tudi vsi njihovi potomci. Raziskovalna ekipa trdi, da je na??la genske dokaze za evolucijske procese prilagajanja in naravne selekcije. "Na malem otoku ni prostora za celotno tropsko prehranjno verigo, zato veliki plenilci izginejo in ??ivali na ni??jih stopnicah postanejo manj??e, saj jim to omogoča nekatere selektivne prednosti," je pojasnil Bertranpetit. "?tudija ponuja trdne dokaze za ta evolucijski pojav, ki je omogočil denimo obstoj ??ivali Myotragus balearicus, 40-centimetrski kozi z Balearskih otokov - ali pa metrskim slonom s Sicilije." Poenostavljeno, Andamanci so majhni, ker dolgo ??ivijo na majhnem otoku.
Isti učinek morda pri "polovnjakih"
Isto bi lahko zatrdili za drugo veliko uganko zgodovine, Homo floresiensis, so mnenja ??panski raziskovalci. To je ??e ena vrsta, ki je ??ivela vzporedno s sodobnim človekom, in sicer na indonezijskem otoku Flores. Ostanke so na??li leta 2004 in jih takoj poimenovali "hobiti" zaradi izjemno nizke rasti, ki ni presegala metra. A ostanki ne izhajajo iz stotisočev let nazaj, temveč izpred 18.000 let, torej le malo pred začetkom pravega kmetijstva in ??ivinoreje, ki sta spro??ila skokovito rast proti sodobni civilizaciji. (Kasnej??e raziskave sicer časovno odmaknjenost nekoliko povečajo).
Polovnjak s Floresa je bil očitno precej drugačen od mislečega človeka, saj je denimo imel mo??gane v velikosti ??impanzjih. Teorije, kako je pri??lo do tako drugačne vrste tako pozno v zgodovini, so različne in nedokazane. Ena denimo pravi, da je floresiensis kar neposredni potomec avstralopiteka, afri??kega bitja izpred dveh milijonov let, ki naj bi celo ??e prej izvedla eksodus in poselila ju??no Azijo. Bolj verjetno je, da gre za Homo erectus, pokončnega človeka, ki naj bi tja prispel pred milijonom let in se evolucijsko prilagodil ... zmanj??al.
Veliko incesta in medvrstnega me??anja
To ne bi bila prva raziskava, nakazujoča na medvrstne spolne odnose daleč v preteklosti. Veliko dokazov prihaja iz ene same jame sredi Sibirije, Denisova, kjer so leta 2010 na??li nekaj zob, pripadajočih ločeni člove??ki vrsti - prej omenjenim denisovancem. Ta jama je bila naseljena izjemno dolgo, v njej pa so se zvrstile ??tevilne (pod)vrste človeka, med zadnjimi Homo sapiens sapiens v obliki pu??čavnika.
Prastare prednike ter njihove za dana??nje standarde sprevr??ene navade je razkrilo kopanje globoko v plasti usedlin. Najdene kosti po analizi DNK-ja iz leta 2013 pričajo, da so tam in takrat prisotni neandertalci, denisovanci in kromanjonci (Homo sapiens sapiens) ne le spolno obči med seboj, temveč ignorirali skoraj vse tabuje incesta ter ustvarjali izjemno zapletene sorodstvene povezave. Neandertalci (ki niso bili butasti gorjačarji) so bili v tak??ne prazgodovinske bakanalije br??kone prisiljeni, saj je bila njihova populacija zelo malo??tevilna, najti partnerja za "zmenek" pa precej zahtevna naloga, zato so posegali tudi po denisovankah in člove??kih ??enskah. In za sve??o raziskavo bolj pomembno - tudi dve leti stara analiza je v kosteh denisovancev na??la sledi skrivnostne četrte člove??ke vrste, ki bi lahko bila erectus, lahko pa celo Homo antecessor, katerega ostanke so na??li v ?paniji.
Meandri evolucije
Evolucija človeka je zapletena zato, ker ni ??tafeta. Ni ene linije, kjer so si vrste in podvrste podajale nasledstvo vse do dandana??njika. Zelo različne inačice človeka so obstajale vzporedno, se me??ale in spet razcepljale kot reka z ducati rokavov. Za marsikaterega izmed njih se je izgubila vsakr??na sled.
Skoraj bi vse propadlo
Mimogrede, ravno ko je misleči človek zajemal zalet za skok v fizično in psihično sodobnost mimo neandertalcev, se je Zemlji skoraj zgodila katastrofa, ki bi vse to ustavila v ognju. Lanska znanstvena raziskava je namreč pokazala, da je prav pred 70.000 leti v Osončje vdrla tuja zvezda, pravzaprav dvoje zvezd WISE 0720-0846, ki se je pognal skozi Oortov oblak. Tam so milijarde kometov in drugih ledenih teles. ?e bi oblet opravila le za ??čepec bli??e, bi skrivenčila orbite teh objektov in spro??ila ploho kometov nad notranje Osončje. Dovolj bi bil en sam, da bi civilizacijo in človeka zatrl.
|
