Gospodarji sveta gredo na pivo (Foto: Splet)
Ste ??e sli??ali za skupino Bilderberg? Ne, najbr?? ne. Konec koncev se zelo trudijo biti diskretni. In je torej povsem mogoče, da so se vsakoletna srečanja gospodarjev sveta ?? vodilnih politikov, industrialcev in bančnikov ?? izmuznila va??i pozornosti. Leto??nje, 63. po vrsti, so bila od 9. do 12. junija v Dresdnu.
In ne, niste povabljeni
Neformalna skupina Bilderberg, poimenovana po nizozemskem hotelu, v katerem so se konec maja 1954 prvič sestali, sicer ima spletno stran, a na njej ne boste na??li veliko. Tudi leto??njega seznama povabljencev ne. Vemo pa tole: Slovencev med bilderbergi ni in jih nikoli ni bilo, čeprav se kak??en časopis vsake toliko pozabava z ambiciozno upapolnim ugibanjem, kdo bi bil lahko primeren kandidat, tako rekoč slovenski bilderberg v nastajanju.
Prvotni namen sestankovanja bilderbergov je bil spodbujati gospodarsko, politično in obrambno sodelovanje med ZDA in dr??avami zahodne Evrope, tole pa so nekatere teme, o katerih so pametovali lani na srečanju v avstrijskih Alpah: umetna inteligenca, kemično oro??je, Grčija, Iran, NATO, ameri??ke volitve, internetna varnost, globalizacija ?? Hecno, begunski krizi ?? ki se je resda hudo razmahnila ??ele pozneje, se je pa tedaj ??e krepko nakazovala ?? lani niso posvetili nobene pozornosti. Morda bodo o njej kak??no besedico rekli letos?
Vem, pa ne povem
Najrazličnej??ih forumov in svetovnih vrhov, na katerih zanosno re??ujejo vse probleme sveta, je veliko in nekateri trdijo, da srečanja bilderbergov zato niso več tako pomembna, ampak tole je njihov veliki trik, to je tisto, po čemer se razlikujejo od drugih: srečanja so neformalna, na njih ne pi??ejo zapisnikov In novinarjem ne po??iljajo medijskih sporočil. Udele??encem sicer ne prepovedo govoriti o srečanjih, ne smejo pa citirati drugih. Smejo povedati, kaj so rekli, ne pa kdo. Novinarjev na svoja srečanja ne vabijo, jih ne akreditirajo, pravzaprav celo aktivno preganjajo (in včasih aretirajo) tiste, ki vendarle pridejo. Pač, med povabljenci boste na??li tudi imena urednikov pomembnih časopisov in ??efe medijskih imperijev, toda to ne pomeni, da bodo njihovi časopisi o srečanju pisali. Prav svoboda, da lahko brez strahu pred posledicami reče?? karkoli, naj bi bila bistvena sestavina recepta za uspeh. Nobene dol??nosti nimajo, da bi dosegli kak??no odločitev, na??li kak??no re??itev ali da bi se o čemerkoli strinjali, njihova edina obveznost je to, da se pogovarjajo. In pogovarjajo. Ure in ure. Molčati je strogo prepovedano.
Po drugi strani pa skrivnostnost, v katero bilderbergi zavijajo svoj zaprti krog, spodbuja razra??čanje ??tevilnih teorij o zaroti, eni bolj nori od druge. Ena na primer pravi, da hočejo bilderbergi tiho, potiho prevzeti upravljanje sveta (ali pa so to celo ??e storili) in po vsem svetu uveljaviti komunizem in plansko gospodarstvo, druga pravi, ne, v resnci je vse skupaj ??idovska zarota, ki te??i k prevladi kapitala, tretja, najbr?? nič manj verjetna od drugih, pa pravi, da so bilderbergi v resnici potomci reptilov, ki so pri??li iz vesolja. In tole je samo nekaj stvari, ki jim jih pripisujejo: da bilderbergu stojijo za evrom, ki naj bi bil njihova ideja, da odločilno vplivajo na izbiro ameri??kega predsednika, da so nala??č povzročili zadnjo gospodarsko krizo in da nameravajo pobiti 80 odstotkov svetovnega prebivalstva. Srbi trdijo, da so bilderbergi zru??ili Milo??evi?a. Povsem brez koristi torej niso.
Bilderbergi na vso moč zmanj??ujejo te??o svojega vpliva, na primer tisti, ki je rekel: ???e leta in leta ta srečanja niso imela posebnega učinka, če so sploh kdaj kak??nega imela. ?? Ni se treba udele??iti več kot enega ali dveh, da spozna??, da je edini razlog, da sploh pride?? tja, da si privo??či?? pivce ali dve.?
Mi??kam prepovedano
Med udele??enci so modrokrvne??i in kronane glave, srečanj sta se udele??ila ??e britanska princa Philip in Charles, nizozemska kraljica Beatrix, ??panska Sofia, prav tako njen mo??, kralj Juan Carlos, belgijski kralj Philippe, norve??ki Harald, pa voditelji dr??av, aktualni in biv??i, ministri, poslanci in senatoriji, voditelji korporacij in finančniki, vrhunski akademiki in voja??ki voditelji ?? sami zelo zaposleni ljudje. In se zdi torej precej te??ko verjti, da vsi ti pomembne??i, vsako leto jih povabijo od 120 do 150, za ??tiri dni odpovedo vse druge obveznosti, da gredo lahko ?? na pivo?
Novinar Jon Ronson je dolgo nagovarjal bilderberge, da so se mu odprli in je leta 2001 objavil knjigo z naslovom Them: Adventures With Extremists. V njej opisuje pogovor z (lani umrlim) britanskim laburističnim politikom Denisom Healeyjem, soustanoviteljem bilderbergov. Tole je izvedel: vsaka od sodelujočij dr??av ima v organizacijskem odboru dva člana, po mo??nosti enega konservativnega in enega naprednega. Ti predlagajo seznam povabljencev, srečajo pa se dvakrat na leto. Srečanja vsako leto gosti druga dr??ava in menda izbranke niso prav nič srečne, cena je namreč astronomska: za ??tiri dni morajo najeti celoten hotel s petimi zvezdicami, organizirati in plačati varovanje ?? srečanja bilderbergov so zastra??ena s policijo in včasih celo z bodečo ??ico, da do njih ne bi pri??li protestniki ali bognedaj celo kak??en novinar. Na pomoč gostiteljici z velikodu??nimi prispevki priskočijo bilderbergom naklonjene korporacije. Od ne-bilderbergovskih podjetij ne vzamejo denarja, tudi če ga ta ponudijo. Mnogi si sku??ajo namreč kupiti vstop med bilderberge. Ker nobeno kosilo ni zastonj, ??e najmanj pa pri bilderbergih, od povabljencev pričakujejo, da bodo delili svojo modrost.
Kot je Ronsonu povedal nek član organizacijskega odbora, ?povabljenci ne morejo kar tam sedeti kot tihe mi??i. Tam so za to, da govorijo. Spominjam se, kako je bilo, ko sem leta 1975 povabil Margaret Thatcher. Ni bila svetovljanka. Prva dva dni je kar sedela in nič rekla. Ljudje so začeli godrnjati. V petek zvečer je k meni pristopil senator Mathias iz Marylanda. Rekel je, tale ??enska, ki si jo povabil, ni rekla ??e niti besede. Res bi ji moral kaj reči. In tako sem se pri večerji diskretno pogovoril z njo. Zelo ji je bilo nerodno, a čez noč je očitno razmislila, kajti naslednji dan je nenadoma skočila kvi??ku in imela triminutni govor. Teme se ne spomnim, a saj si lahko predstavljate. Dvorana je bila presunjena. Tule je nekaj za ljubitelje teorij zarote: zaradi tega govora so se David Rockefeller, Henry Kissinger in drugi Američani čisto zaljubili vanjo. Povabili so jo v Ameriko, jo tam z limuzinami vozili okrog in jo vsem predstavljali.?
Pač, srečanja bilderbergov so tudi valilnica talentov, saj načrtno vabijo mlade, obetavne politike in jih predstavljajo finančnikom in podjetnikom, to menda, kot je nekdo rekel, ?povečuje mo??nosti, da dobimo pametno globalno politko?. Bill Clinton in Tony Blair sta bila oba gosta bilderbergov ??e preden sta postala pomembna politika. Odgovor na vpra??anje, kaj to pove o mo??nostih za pametno globalno politiko, prepu??čamo vam.
Razen kadar igrajo golf
Takole bilderbergovsko sestankovanje se zdi kar naporna reč, imajo po dva sestanka dopoldne in dva popoldne, razen seveda ob sobotah, ko zborujejo le zvečer, da lahko gostje, kot je red in navada, igrajo golf. Partnerjev in dru??in ne smejo pripeljati s seboj, njihovi varnostniki morajo jesti v drugi sobani. Sede??ni red pri mizi je sestavljen po abecedi in ga vsako leto obrnejo, tako da eno leto sedi na čelu mize nekdo na A in naslednje leto nekdo na Z.
Zdaj med bilderberge ??tejejo dr??avljane kak??nih osemnajstih dr??av, pribli??no tretjina jih je iz ZDA, preostali iz zahodne Evrope. Azijcev, Afričanov in Ju??noameričanov med njimi ni. Od leta 2012 organizacijski odbor vodi francoski finančnik Henri de Castries.
Vsak bilderberg bo vneto in z zanosom zanikal, da po tihem vladajo svetu, občasno pa priznajo, da se kdaj zgodi, da imajo njihova srečanja vpliv na mednarodne zadeve ?? na primer takrat, ko je med falklandsko vojno zahteva Velike Britanije za gospodarske sankcije proti nasprotni strani, Argentini, naletela na gluha u??esa. Vse do takrat, ko je na srečanju bilderbergov britanski zunanji minister David Owen vstal in se zagnal v zanosen govor o nujnosti sankcij, ki je očitno marsikomu spremenil mi??ljenje, sankcije so namreč pozneje uvedli.
Privr??enci teorij zarote so prepričani, da bilderbergi v resnici vodijo svet, da so nekak??na svetovna vlada v senci. Nekdo jih je imenoval ?visoki svečeniki globalizacije?, manj prijazni jim pravijo kabala ali mafija. Zadnja leta se o bilderbergih kljub njihovi skrivnostnosti ?? ali pa prav zaradi nje ?? vse več pi??e in pred hoteli, kjer imajo srečanja, razgraja čedalje več protestnikov. Vpra??anje pa je, ali jih gospodarji sveta sploh sli??ijo, ko varni za bodečo ??ico in kordoni policistov ??ulijo svoje pivce.
|
