(Foto: ARC COE for Coral Reef Studies/Marine Photobank/Reuters)
Veliki koralni greben ob obali Queenslanda v Avstraliji se trenutno sooča z najhuj??im beljenjem koral v zgodovini obstoja. ?tevilni zato Zdru??ene narode (ZN) pozivajo, naj greben uvrstijo na seznam ogro??enih naravnih lepot.
Pri beljenju koral gre za dejansko spreminjanje barve, torej posvetlitev koral, ki jih povzročajo spremembe v okolju, v katerem ??ivijo ?? sprememba temperature, svetlobe ali hranil, ki jih sicer dobivajo od alg, s katerimi ??ivijo v so??itju. V stresnem okolju korale prenehajo s simbiozo z algami, ki jim dajejo hrano, kar vodi tudi do popolnoma belega videza. Po podatkih avstralske The National Coral Bleaching Taskforce je kar 95 odstotkov grebena, ki se razteza od Cairnsa v Avstraliji do Papue - Nove Gvineje, zelo pobeljenega. ?e več: samo na ??tirih od skupno 520 manj??ih grebenov, ki so jih strokovnjaki doslej pregledali, niso na??li sledi beljenja.
V organizaciji ZN za izobra??evanje, znanost in kulturo (UNESCO) so se lani odločili, da Velikega koralnega grebena ne bodo uvrstili na seznam ogro??ene naravne dedi??čine, okoljevarstvene skupine pa sedaj zahtevajo ravno to. Strokovnjaki pravijo, da zaenkrat ??e ne morejo napovedati, ali si bodo korale opomogle od beljenja, znanstveniki, ki korale preučujejo v vodi, pa ??e poročajo o okoli 50-odstotni smrtnosti pobeljenih koral.
?Nedvomno gre za vpliv podnebnih sprememb,? je za televizijo ABC komentiral profesor Justin Martin z univerze v Queenslandu. Podnebne spremembe in El Ni??o namreč vplivajo na povi??ano temperaturo morja, ki je eden od vzrokov za beljenje koral. Oceani namreč posrkajo kar 93 odstotkov prese??ne toplote, ki nastaja pri segrevanju Zemlje.
Veliki koralni greben sicer sestavlja okoli 2800 manj??ih podmorskih koralnih grebenov in okoli 600 koralnih otokov, od leta 1981 pa je na . Razteza se na 2300 kilometrih od severne Avstralije do Papue- Nove Gvineje, nastal pa je v zadnjih 18.000 letih.
