Leta 1959 je pastir na severu Grčije, potem ko se je končno stopila debela sne??na odeja, naletel na odprtino, ki je vodila v jamo. Zbral je skupino va??čanov, ki mu je pomagala očistiti dostop vanjo.
V jami Petraloni, ki je ime dobila po en kilometer oddaljeni vasi, so na??li stalaktite in stalagmite. Pa tudi nekaj veliko bolj presenetljivega ?? člove??ko lobanjo, vdelano v samo jamo (pozneje so bili v njej odkriti ??e ??tevilni fosili, tudi predčlove??kih vrst, ??ivalske dlake, kamnito orodje itd.).
Lobanja je romala na Aristotelovo univerzo v Solunu. Dogovorjeno je bilo, da bo po opravljenih raziskavah ustanovljen muzej, v katerem bodo zbrane vse najdbe iz omenjene jame. Kar pa se ni zgodilo. Dr. Arisa Poulianosa, člana Mednarodne zveze antropolo??kih in etnolo??kih znanosti (IUAES), ki je v tistem času deloval na Univerzi v Moskvi, je v Grčijo povabil takratni predsednik vlade, da bi zasedel mesto na Univerzi v Atenah, ki si ga je prislu??il z raziskavo, v kateri je dokazal, da Grki ne izvirajo iz slovanskih narodov, temveč so avtohtoni prebivalci Grčije. Ko je izvedel za lobanjo iz Petralone, se je nemudoma lotil dela. ??lovek iz Petralone?, kot so ga poimenovali, se je izkazal za 700.000 let starega, s čimer je postal najstarej??i v Evropi odkrit Evrazijec. Dr. Poulianos pa je v svojih raziskavah ugotovil, da se je razvil ločeno in da ni potomec vrst, ki so pri??le iz Afrike. Arhaični človečnjak
Leta 1964 sta sku??ala nem??ka neodvisna raziskovalca E. Breitinger in O. Sickenberg ovreči Poulianosova dognanja, če?? da ima lobanja ?le? 50.000 in da je pripadala predniku iz Afrike. Raziskava, objavljena leta 1971 v ameri??ki presti??ni reviji Archaeology pa je potrdila, da je lobanja v resnici stara 700.000 let. Pripisana starost je temeljila na analizi stratigrafije in sedimentov v jami, v katero je bila vgrajena lobanja. Danes večina akademikov, ki je analizirala lobanjo iz Petralone, pravi, da je pripadala arhaičnemu človečnjaku, ki se je razlikoval ne le od Homo erectusa, ampak tudi od neandertalca ter anatomsko sodobnega človeka. Obenem pa mu ne oporekajo ?evropejskih? značilnosti.
Vlada zaprla jamo
V jami pa ??e ni bilo konec izkopavanj. Ta je vase sprejela 46 strokovnjakov iz 12 dr??av, ki so le ??e potrdili Poulianosove trditve. Raziskave so trajale do leta 1983, ko jih je prepovedala vlada. 15 let nihče ni imel dostopa do jame, vlada pa ni podala razloga. Sodi??če je razsodilo v prid arheologov, gr??ko ministrstvo za kulturo pa se od takrat trudi, da bi jamo znova zaprlo. Poulianosova odkritja so namreč navzkri?? s konvencionalno člove??ko evolucijo, on in njegova ??ena pa sta bila zato celo ??rtvi fizičnega napada. Kje je lobanja danes, ni znano. Pred jamo stoji napis, da je v jami odkrita lobanja stara 300.000 let. Nedolgo tega je cambri??ki profesor Nicholas Mascie-Taylor gr??kemu kulturnemu ministrstvu pisal, da naj popravi zapis pred jamo, saj da je lobanja stara 700.000 let.
