(Foto: Splet)
Vlada je sprejela predlog novele zakona o izvr??bi in zavarovanju, po kateri ne bo več mogoča izvr??ba na minimalno plačo, banke pa ne bodo mogle administrativnih stro??kov za izvr??evanje sklepov o izvr??bi poplačati iz administrativnih stro??kov.
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je ob tem dejal, da novela zakona izpolnjuje zavezo iz socialnega sporazuma 2015-2016, po kateri minimalni varovani znesek, ki v primeru izvr??be ostane dol??niku, ne sme biti ni??ji od neto minimalne plače, letos postavljene pri 604,35 evra.
Skladno s tem predlaga zvi??anje varovanega zneska s 70 na 76 odstotkov bruto minimalne plače. Varovani znesek pri izterjavi t. i. privilegiranih terjatev (pre??ivnine) naj bi ostal pri 50 odstotkih bruto minimalne plače.
S predlogom pa se vlada loteva tudi problematike visokih nadomestil, ki jih banke zaračunavajo za izvajanje sklepov o izvr??bi, ki jih nekatere banke poravnajo kar neposredno s tekočih računov komitentov, ki so obenem prejemniki denarne socialne pomoči. Po noveli poplačilo iz sredstev, ki jih zakon izloča iz izvr??be, ne bo več mogoče.
Vlada je obravnavala osnutek zakona o sistemskih preiskavah projektov dr??avnega pomena, tudi Te??a 6, in t. i. bančne luknje. Namen osnutka zakona o sistemskih preiskavah je omogočiti celovito preiskavo priprave in izvajanja projektov dr??avnega pomena, pri katerih se pojavlja resen dvom o pravilnosti in gospodarnosti nadaljnjega in sprva nepredvidenega vlaganja ali poro??tva. Zakon bi omogočil tudi preiskavo projekta ??esti blok Termoelektrarne ?o??tanj (Te?? 6) in nastanka bančne luknje.
Nastanek bančne luknje in Te?? 6 pa sta samo dva velika projekta dr??avnega pomena, ki bi se ju lahko lotila vladna preiskovalna komisija. "Danes imamo lahko v mislih Te??, v preteklosti bi lahko imeli avtocestni kri??, pa seveda bančno luknjo, pa gradnjo kak??nih zdravstvenih objektov, v prihodnosti mogoče drugi tir," je dejal pravosodni minister Goran Klemenčič.
Vlada tudi o zunanji politiki
Vlada je določila tudi predlog deklaracije o zunanji politiki, v kateri so opredeljene osnovne vrednote, načela ter cilji in prednostna področja delovanja zunanje politike. Deklaracija bo nadomestila svojo predhodnico iz leta 1999, ki je bila osredotočena zlasti na včlanjevanje Slovenije v EU in Nato.
V novi deklaraciji je Slovenija opredeljena kot srednjeevropska in sredozemska dr??ava, ki ima za cilje zunanje politike mir, varnost in politično stabilnost v Evropi in po svetu. Zunanja politika si bo, tako določa deklaracija, prizada za ugled in prepoznavnost Slovenije kot uspe??ne članice EU-ja z močno skupno zunanjo in varnostno politiko.
Slovenija bo svoje zunanjepolitične cilje uresniča najprej na prednostnih področjih, med njimi zlasti dvostranski odnos s sosednjimi dr??avami in dr??avami ??ir??e sose??čine. Uresniča jih bo tudi s podporo gospodarstvu, uveljavljanjem interesov Slovenije v EU-ju, pa tudi z ureditvijo nasledstvenih vpra??anj, krepitvijo navzočnosti Slovenije na Zahodnem Balkanu ter s krepitvijo vidnosti in vloge Slovenije v zvezi Nato in krepitvijo čezatlantskega sodelovanja.
Stro??ji pogoji za odlog zaporne kazni
Minister za pravosodje je predstavil tudi novelo kazenskega zakonika, ki po njegovih besedah namenja dodatno pozornost ranljivim skupinam. Tako bo novela inkriminirala zalezovanje, predvideva pa tudi varnostne ukrepe, kot je prepoved pribli??evanja ali komuniciranja z ??rtvijo. Uvaja se tudi prepoved nadlegovanja prek SMS-sporočil in komunikacijskih aplikacij.
Novela bo kriminalizirala tudi uporabnike storitev, ki jih nudijo ??rtve trgovine z ljudmi, določa pa tudi nova kazniva dejanja, povezana s prisilnimi porokami. Spremembe bodo dele??ni tudi zastaralni roki, ki ne bodo več tekli, takrat ko je obsojenec na begu ali pa se izmika zaporni kazni.
Obenem ministrstvo pripravlja tudi novelo zakona o izvr??evanju kazenskih sankcij, ki zaostruje pogoje za odlog izvr??evanja zaporne kazni. Novela tudi odpravlja administrativne ovire, s katerimi se srečujejo pravosodni policisti.
Vlada sprejela akcijski načrt za energetsko učinkovitost
Vlada je sprejela načrt za energetsko učinkovitost, ki predvideva, da bo Slovenija svojo učinkovitost do leta 2020 zvi??ala za 20 odstotkov. To pomeni, da se poraba energije glede na leto 2012 ne sme povečevati za več kot dva odstotka.
Te cilje, ki jih je treba upo??tevati v skladu z evropsko direktivo, bo ministrstvo za okolje sku??alo uresničiti predvsem s spodbudami iz Eko sklada. Bo pa treba razviti tudi nove finančne sheme in mehanizme.
Podalj??ana omejitev zaposlovanja hrva??kih delavcev
Vlada je potrdila predlog zakona o podalj??anju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja hrva??kih dr??avljanov do leta 2018. Obstoječa prepoved se izteče julija, a se je vlada odločila za podalj??anje, da bi za??čitila slovenski trg dela, kjer so delavci soočeni s strukturno brezposelnostjo. Vzrok za predlog je bilo tudi povečanje brezposelnih v starostni skupini med 30. in 39. letom starosti.
|
