Če so bili znanstveniki do zdaj prepričani, da sta se rjavi in severni medved evolucijsko ločila v obdobju pred od 600.000 do pet milijoni let (tako so namreč kazale prejšnje študije), pa zdaj ugotavljajo, da se je to, gledano s stališča evol
Obdobje Severnih medvedov je precej mlaj??e, kot se je sprva domno, ugotavljajo znanstveniki. Raziskave so namreč pokazale, da se je v evoluciji od rjavega medveda ločil pred manj kot 500.000 leti.
Beli medved je precej podoben rjavemu medvedu, a se je telesno prilagodil ??ivljenju v specifičnem okolju pri nizkih temperaturah, hoji po snegu, ledu in plavanju.
?e so bili znanstveniki do zdaj prepričani, da sta se rjavi in severni medved evolucijsko ločila v obdobju pred od 600.000 do pet milijonov let (tako so namreč kazale prej??nje ??tudije), pa zdaj ugotavljajo, da se je to, gledano s stali??ča evolucije, zgodilo "precej nedavno", v zadnjih 500.000 letih. Tako vsaj pravi ??tudija, objavljena v znanstveni reviji Cell.
V raziskavi so primerjali zaporedje genomov 79 severnih medvedov z Grenlandije z 10 genomi rjavih medvedov iz ?vedske, Finske, Montane in treh otokov ob obali Aljaske. Ugotovili so, da sta se vrsti ločili od 479.000 do 343.000 let nazaj. To pomeni, da je severni medved precej mlaj??i, kot so strokovnjaki menili do zdaj.
?as, ki je minil od ločitve vrst, so določili tako, da so sekvencirali njune genome in primerjali določena zaporedja DNK, ki so ohranjena tako pri rjavih kot pri severnih medvedih. Ta zaporedja se kraj??ajo, lomijo in spreminjajo, ko se vrsta razmno??uje in razvija. Dalj??a in bolj podobna ohranjena zaporedja torej ka??ejo poznej??o ločitev vrst. Pri tem je treba upo??tevati tudi vplive na genom, ki so posledica upada ??tevila osebkov v populaciji, ozkih grl, selitev, medsebojnega parjenja in podobnih dogodkov. Rjavi in severni medvedi se lahko parijo med sabo in imajo plodne potomce, kar govori v korist ne tako davni ločitvi med vrstama.
Obdobje ločitve polarnega medveda od rjavega medveda sovpada s toplej??im obdobjem med ledenima dobama, ko so rjavi medvedi poselili tudi severnej??a in vi??je le??eča območja. Ob vrnitvi ledene dobe so ostrej??e vremenske razmere onemogočile njihovo selitev v ni??ine, zato so se bili prisiljeni prilagoditi na nove ??ivljenjske razmere. Ka??e, da sta predvsem v obdobjih toplej??ega vremena rjavi in polarni medved prihajala v stik ter se tudi parila med sabo.
Večina rjavih medvedov vsebuje okoli dva odstotka genoma severnega medveda, določene populacije, pri katerih so bili stiki pogostej??i, pa tudi od pet do deset odstotkov. Zaradi občasnega medsebojnega parjenja so si dovolj podobni, da imajo lahko plodne mladiče. Vseeno pa gre za dve različni vrsti, saj nobena ne more dolgo pre??iveti v okolju druge, imata tudi različno telesno zgradbo, metabolizem, obna??anje in druge posebnosti.
Rjavi medvedi jedo predvsem rastline, medtem ko je prehrana polarnih medvedov izredno bogata z ma??čobami, njihova glavna hrana pa so predvsem tjulnji. Tudi mleko, ki ga pijejo mladiči severnega medveda, vsebuje kar 27 odstotkov ma??čobe. Poleg okoljskih razmer je to največja sprememba, ki se je zgodila v manj kot 20.500 generacijah (ob predvideni povprečni ??ivljenjski dobi 11,35 leta).
V tem za evolucijo zelo kratkem času so se razvile nekatere bistvene genetske razlike med obema vrstama. Geni, ki so bili pri polarnih medvedih pod največjim selekcijskim pritiskom (so se najbolj spremenili glede na enake gene pri rjavem medvedu; kar tudi pomeni, da so bili zelo pomembni za pre??ivetje), so povezani s presnovo ma??čobe in razvojem srca in krvo??ilja.
Polarni medvedi imajo zelo visoko raven holesterola v krvi, kar glede na njihovo hrano ni presenetljivo. Posebej izstopa gen APOB, ki zapisuje lipoprotein, ki je del holesterola LDL ("slab" holesterol) in sodeluje pri sprejemu ma??čobe iz krvi v celice.
Pri rjavih medvedih obstaja veliko različnih variant tega gena, medtem ko so pri vseh 79 proučevanih severnih medvedih na??li isto varianto ?? ka??e, da ima njihov APOB-protein specifično funkcijo ter da je ta oblika proteina zelo koristna pri prehrani, bogati z ma??čobo, in jim verjetno tudi omogoča pre??ivetje ob taki hrani. Pri ljudeh, ki u??ivajo zelo mastno hrano, se namreč povi??a holesterol in se zama??ijo ??ile.
|
