Res je, da ni edina, ki so jo imenovali ?kraljica disca?, je pa vsekakor ena redkih, ki jim je uspelo podalj??ati in ohraniti kariero tudi po zaključku disco obdobja ?? velika zvezda je namreč ??e danes. Strokovnjaki pravijo, da so v obdobju disca njeni edini zares pravi konkurenti bili samo člani zasedbe The Bee Gees.
Zmeraj je veljala za talentirano pevko, s treniram gospel vokalom, toda po drugi strani je bilo podobno talentiranih treniranih v njenem obdobju tudi par drugih ?? ampak ?? Donna je obvladala tudi druge sfere glasbenega posla, bila je odlična tekstopistka in vrhunska producentka. Edina, ampak res edina, pa je imela posebno erotičnost, ki jo je dvigovala daleč nad druge. Vse na??teto je Summerjevo spremenilo v ultimativno disco divo, ki je bila ??e bolj slavna od glasbe same. Leta 1980 se je na dana??nji dan Donna Summer ponovno poročila, zato sem se odločil, da damo gostim v oddaji Glasbeni velikani.
LaDonna Andre Gaines se je rodila v Bostonu na Silvestrovo leta 1948. Ker prihaja iz zelo verne dru??ine, je ??e zgodaj pričela prepevati v cerkvenem zboru ter se kot najstnica pridru??ila rock skupini Crow, ki so se po ptici vrani imenovale zato, ker je bila edina črna v skupini. Po končani srednji ??oli se je preselila v New York, ??eljna glasbene in filmske kariere ter spoznala vodilne nem??ke produkcijske hi??e Hair. Nemudoma se je preselila v Evropo, kjer je nekaj časa delala v podjetju Hair na Dunaju. Nastopala je tudi v dunajski operi, kasneje pa se je premaknila proti severu in se ustalila v M??nchnu. Tam je spoznala Helmuta Sommerja in se poročila z njim ter si od njega sposodila angle??ko verzijo njegove priimka. Kar nekaj časa je vztrajala v Nemčiji, snemala spremljne vokale in igrala v mjuziklih, dokler ni leta 1971 posnela svoje prve pesmi Sally Go 'Round the Roses, toda pravega uspeha ni bilo vse do leta 1974, dokler ni izdala pesmi The Hostage, spodobni uspe??nici v zahodni Evropi. Prvi album Lady of the Night je iz??el leto kasneje, vendar tudi samo v Evropi. A tisti zares pravi mednarodni bum je ??ele sledil: pesem Love to Love You Baby je predvsem po zaslugi seksi Donninega vzdihovanja postala masovna uspe??nica in končno predrla trmaste meje Amerike.
Potem pa je naredila ??e nekaj prelomnega: njena pesem I Feel Love iz leta 1977 je bila prva pop pesem v zgodovini v celoti narejena s sintisajzerjem, nalezljiv ritem pa je ne samo poskrbel, da je pesem postala ultimativna uspe??nica tistega leta, ampak je slu??ila tudi kot podlaga neskončnim imitatorjem ter v osemdesetih in devetdesetih tudi techno fanatikom.
Donna je zelo rada izdajala konceptualne oz. tematske albume: tako je bil eden izmed narejen tako, da je vsaka pesem govorila o svojem letnem času, na albumu Once Upon A Time, ki je sledil hitu I Leel Love, pa je ??e enkrat povedala zgodbo o Pepelki, toda tokrat jo je postavila v disco obdobje. Albumi so se zmeraj izvrstno prodajali, najbr?? zaradi izjemne rotacije njenih pesmi v mnogih disco klubih po svetu, zato je bilo samo vpra??anje časa, kdaj bo padel kak grammy ?? to se je zgodilo leta 1978 za pesem Last Dance, ki jo je posnela za film Thank Gos It's Friday, v katerem je do??ivela svojo prvo filmsko vlogo. Podkrepljena z veliko dodatne pozornosti je naslednji album Live and More spravila prvič v karieri na vrh ameri??ke lestvice, pesem MacArthur Park pa je postala No.1 uspe??nica leta 1979. Leto 1979 je bilo zanjo res zlato. Po prvi No.1 uspe??nici je namreč na vrh Billboarda spravila ??e dve: sledili sta Bad Girls in Hot Stuff, s tem dose??kom pa je postala prva izvajalka v zgodovini, ki ji je v enem samem koledarskem letu uspelo na vrh spraviti kar tri pesmi.
Tripla rekorderka pa je bila tudi na področju albumov: postala je tudi prva izvajalka v zgodovini, ki je kar tri zaporedne dvojne albume spravila na vrh ameri??ke lestvice. Tretji je bil dvojni album On the Radio, ki je vseboval dva izjemna hita: naslovnega On the Radio in duet z Barbro Streisand No More Tears (Enough is Enough).
V začetku osemdesetih je popularnost diska vztrajno pe??ala in Donna se je takrat odločala pravilno: vedela je, da mora čimprej spremeniti glasbeni stil, a hkrati ne zapostaviti svoje zveste dolgoletne obo??ce. Za prve je delala r&b in pop-rock, hkrati pa ??e zmeraj neke vrste disco-dance, da je zadovoljila volka in kozo. Da je imela stvari popolnoma pod kontrolo, je dokazala z izjemno uspe??nico leta 1983, ko je disko ??e umrl ?? She Works Hard For The Money. Pesem je postala neke vrste feministična himna in babnicam se je takrat bledlo od navdu??enja, ko so jo sli??ale.
Kljub temu pa se je zaton diska moral nekje poznati ?? Donna vendarle ni mogla biti disko in hkrati tudi r&b in pop in rock kraljica. Tako kot vsega ne more?? imeti tudi vse ne more?? biti. Počasi je izgubljala obo??ce in tudi prodaja albumov je v nadaljevanju osemdesetih vztrajno padala. Njena zadnja velika uspe??nica je iz??la leta 1989, ??lo je za pesem This Time I Know It's For Real, od takrat naprej pa Summerjeva sicer pridno dela in nastopa, a je popolnoma jasno, da ne more biti več kraljica ničesar drugega kot zgolj disca.
??al pa je po nekajletnem boju z rakom, ki ga je uspe??no skrivala pred javnostjo, leta 2012 umrla stara 63 let .
