Je evolucija na Zemlji zgolj nadaljevanje procesa, ki se je začel pred milijardami let?
Z ekstrapolacijo v preteklost sta ameri??ka genetika pri??la do točke nič oz. do točke, ko se je ??ivljenje začelo ?? pribli??no med 9,7 in 7,5 milijarde let nazaj.
Z evolucijo ??ivljenja na Zemlji se je eksponentno večala tudi njegova kompleksnost, pribli??no tako kot raste ??tevilo tranzistorjev na integriranem vezju po znanem Moorovem zakonu, pi??e MIT Technology Review.
Moorov zakon pravi, da se ??tevilo tranzistorjev na mikročipu podvoji pribli??no vsaki dve leti. Za opazovalca v sedanjosti bi bilo tako mogoče, da z ekstrapolacijo za nazaj pride do točke nič oz. do točke, ko je bilo ??tevilo tranzistorjev na integriranem vezju enako nič. Z drugimi besedami, pri??li bi do 60. let prej??njega stoletja, ko so izna??li mikročip.
Podobno metodo sta uporabila tudi Aleksej ?arov z Nacionalnega in??tituta za staranje v Baltimoru in njegov kolega Richard Gordon iz laboratorija Gulf Specimen Marine Laboratory, le da sta jo prenesla na kompleksnost ??ivljenja.
?arov in Gordon zagovarjata tezo, da je mogoče izmeriti kompleksnost pa tudi stopnjo, po kateri je ta narasla od prokariotov do sesalcev. Razvoj naj bi se odvijal po jasni eksponentni krivulji, identični tisti v Moorovem zakonu, le da je perioda podvojitve kompleksnosti 376 milijonov let in ne le dve leti.
Očitke zavračata
Z vrtenjem kazalcev nazaj sta pri??la do točke nič, do izvora ??ivljenja ?? med 9,7 in 7,5 milijarde let v preteklosti. Vedoč da je Zemlja stara 4,5 milijarde let, ta ugotovitev odpira precej izredno zanimivih vpra??anj.
Kritika tega pristopa je sicer, da ni nujno, da se je razvoj vrst skozi zgodovino na??ega planeta odvijal po isti stopnji. Nekatera obdobja so bila lahko veliko plodnej??a, kar bi omogočilo, da se celoten razvoj stisne znotraj teh 4,5 milijarde let. A ?arov in Gordon te očitke zavračata. Po njunih besedah so ti zelo podobni argumentom, ki so stisnili izvor ??ivljenja v časovni razpon, ki ga navaja Geneza.
Ob tem sta ??e izpostavila, da obstajajo precej trdni dokazi, da lahko spore pre??ivijo milijone let npr. v ledu in da astronomi verjamejo, da se je Sonce izoblikovalo iz ostanka ??e starej??e zvezde. ??ivljenje bi se torej lahko ohranilo v oblakih plinov, ledu in prahu, ki so ostali po razpadu te zvezde. ??ivljenje na Zemlji bi torej lahko bilo le nadaljevanje procesa, ki se je začel ??e mnogo pred tem.
|
