Nova metoda omogoča povsem nov vpogled v človeški genetski razvoj.
Raziskovalec in??tituta Maxa Plancka je z novo metodo uspel sekvencirati DNK arhaične deklice iz Sibirije in dobil tako jasno sliko, kot pri DNK sodobnega človeka.
Z 31-kratnim sekvenciranjem ko??čka kosti je raziskovalcu Matthiasu Meyerju uspelo dobiti tako kakovostno sliko DNK, da je bil zmo??en iz nje določiti celo, da je deklica imela rjave oči, polt in lase, poroča Wired.
Tako lahko na novo pridobljene podatke o starodavnem DNK na??ih prednikov primerjajo neposredno z genetskim zapisom dana??njega človeka. Ironično, to odkritje pomeni, da je o skupini človečnjakov, poimenovanih po Denisovi jami v Sibiriji in kateri pripada najdena deklica, z genetskega vidika znanega veliko več kot o drugih skupinah človečnjakov.
Meyerju in njegovi ekipi je tako uspelo določiti, da je omenjena skupina imela 23 kromosomskih parov in 24, tako kot pri ??impanzih, a je imela z njimi več podobnosti. Ekipi je prav tako uspelo izračunati, da sta se moderni človek in denisovec ločili pred pribli??no 170.000 do 700.000 leti.
Začenja se nov raziskovalni cikel
Najdba tudi potrjuje, da pribli??no trije odstotki genoma ??ivečih prebivalcev Papue Nove Gvineje izvirajo iz denisovcev, medtem ko genom Han in Daj Kitajcev vsebuje le odtenek tega DNK. Odkrili pa so ??e eno zanimivo stvar - vzhodni Azijci imajo v svojem genetskem zapisu večji dele?? neandertalskega DNK kot Evropejci. Vendar večina najdenih fosilov neandertalcev izvira iz Evrope.
V Leipzigu vlada pre??erno ozračje, saj so začeli s polic vleči ??e preostale najdbe, ki jih ??elijo preveriti z novo metodo. Prvi je na seznamu neandertalec.
|
