(Foto: Splet)
Peti amandma ameri??ke ustave določa, da ni nihče dol??an izpovedati zoper sebe. Privilegij pred samoobto??bo, kot se tak??na določba imenuje v pravni??kem jeziku, je ena od temeljnih varovalk pred izsiljevanjem priznanj od obdol??encev in zagotavlja pomembno ravnovesje moči med dr??avo, ki je zaradi razpolaganja s sredstvi prisile ??e po naravi stvari v bolj??em polo??aju kot obdol??enec.
Z razmahom računalnikov in občo dostopnostjo programske opreme za kriptiranje (??ifriranje) podatkov so se preiskovalci in organi pregona zna??li v zadregi. Lahko imajo informacije, da podatki na obdol??enčevem računalniku predstavljajo dokaz, da je obdol??enec res storil očitano kaznivo dejanje, a ne morejo do njih, ker so kriptirani. Zato so nekateri zakonodajalci (na primer v Veliki Britaniji) ??e pred časom zavzeli stali??če, da zahteva po razkritju gesla ne predstavlja kr??enja privilegija pred samoobto??bo. Tako so v Veliki Britaniji dobili zakon, na podlagi katerega lahko sodi??če obdol??enca prisili, da razkrije geslo za dostop do ??ifriranih podatkov.
V največji izvoznici demokracije lahko zaradi precedenčnega sistema za novo "zakonodajo" poskrbijo kar sodi??ča. Zvezno sodi??če je tako v sojenju proti Ramoni Fricosu, ki je obto??nica bremeni hipotekarne prevare, odločilo, da prisila k razkritju gesla za dostop do ??ifriranih podatkov ne predstavlja kr??itve petega amandmaja. Fricosujeva je namreč razkritje gesla zavrnila z utemeljitvijo, da bi s tem izpovedala zoper samo sebe, česar pa na podlagi petega amandmaja ni dol??na storiti.
Toda sodnik Robert Blackburn je odločil drugače. Svojo odločitev je izpeljal iz primera sojenja proti Sebastienu Boucherju, v katerem je sodi??če odločilo, da je razkritje gesla sicer za??čiteno s petim amandmajem, toda informacije na trdem disku predstavljajo dokaz v postopku in zato ne u??ivajo enake za??čite.
Blackburn je tako zavzel stali??če, da obdol??encu ni potrebo razkriti gesla, vendar pa mora preiskovalcem omogočiti dostop do kriptiranih podatkov. V praksi to pomeni, da obdol??eni ni dol??an preiskovalcem povedati gesla ali izročiti ??ifrirnega ključa, vendar pa jim mora omogočiti prost dostop do podatkov, tako da sam (za tisti trenutek se preiskovalci obrnejo stran) vpi??e geslo in odklene ??ifrirane datoteke.
Friscosujeva ima čas do 21. februarja, da preiskovalcem omogoči dostop do ??ifriranih podatkov. V nasprotnem primeru ji grozi obto??ba zaradi oviranja postopka.
|
