(Foto: Splet)
Amazonija, ki naj bi predstavljala glavno obrambo pred segrevanjem globalnega ozračja, bi lahko zaradi krčenja gozdov kmalu proizvedla več ogljikovega dioksida, kot ga v procesu fotosinteze porabi. Tako trdijo znanstveniki, ki jih vodi Eric Davidson iz centra Woods Hole Research (Massachusetts, ZDA) in so ??tudijo objavili v ugledni britanski znanstveni reviji Nature. Opozarjajo, da bi se na tak način učinek tople grede ??e povečal.
V zadnjega pol stoletja se je ??tevilo prebivalcev Amazonije v Braziliji povečalo s 6 na 25 milijonov, kar je zelo zmanj??alo gozdne in povečalo kmetijske povr??ine. Znanstveniki priznavajo, da je sicer te??ko natančno določiti, koliko ogljikovega dioksida Amazonija porabi in koliko ga izloči. Vsekakor pa se jim zdi očitno, da je Amazonija v prehodnem obdobju pre??la iz porabnika v neto proizvajalca ogljikovega dioksida.
Gozdovi v Amazoniji so bili doslej glavni dejavniki proti globalnemu segrevanju. Iz ozračja so ob procesu fotosinteze absorbirali velike količine ogljikovega dioksida. Toda ko drevesa gnijejo ali gorijo ali ko se krči gozdove v prid kmetijstvu, se ogljikov dioksid vrača v ozračje.
"Biomasa amazonskega gozda vsebuje 100 milijard ton ogljika, kar je desetletna svetovna emisija fosilnih goriv," pravijo znanstveniki. Segrevanje ozračja, ko se spreminjajo meteorolo??ki parametri, bi lahko po njihovem mnenju vodilo do izločanja dela tega uskladi??čenega ogljika. "Glavni del amazonskega gozda je odporen proti sezonskim su??am, toda to odpornost lahko izgubi," so dejali.
Prof. dr. Lučka Kajfe?? Bogataj z ljubljanske biotehni??ke fakultete je za Dnevnik dejala, da so za amazonski gozd morda ??e bolj kot človekovo krčenje usodne podnebne spremembe.
"Gre za povratno zanko, ki ??e povečuje problem. Zaradi podnebnih sprememb ne prihaja le do segrevanja ozračja, ampak tudi do dolgotrajnih su??, kar uničuje amazonski gozd, to pa ??e dodatno povzroča podnebne spremembe in segrevanje ozračja. Obse??na su??a je v veliki meri ??e prizadela Amazonijo, zato gozd ne more več optimalno rasti in tak gozd ni več sposoben absorbirati več ogljikovega dioksida, kot ga izdiha," je dejala.
Na??a strokovnjakinja je poudarila tudi, da slovenski gozdovi ??e vedno absorbirajo razmeroma veliko CO2, zato neto izpusti toplogrednih plinov, ki jih povečujejo emisije iz prometa, energetike in industrije, po kriterijih kyotskega sporazuma pri nas niso tako visoke.
|
