Aramejščina je semitski jezik s štiritisočletno zgodovino, v katerem so izvorno napisani nekateri deli Svetega pisma. Bil je upravni jezik različnih imperijev in jezik čaščenja božanstev, verjetno pa je bil tudi materni jezik Jezusa Kristusa
Nenavaden glinen pečat, ki so ga izraelski arheologi izkopali pod temelji starega jeruzalemskega jedra, je najverjetneje povezan z rituali, ki so se pred dvema tisočletjema odvijali v judovskem templju.
V pečat, ki je po obliki in velikosti podoben kovancu, sta vrezani aramejski besedi Daka LeYa, ki v prostem prevodu pomenita nekaj takega kot "čist za Boga".
Arheolog Ronny Reich z Univerze v Haifi ga datira v obdobje med prvim stoletjem pr. n. ??. in letom 70 n.??. - kar je seveda leto, ko so rimske sile zadu??ile judovsko vstajo in poru??ile Drugi tempelj. Arheologi imajo tako sedaj v rokah prvi ohranjeni popisani pečat iz tega obdobja judovske zgodovine, in zdi se, da gre za precej unikaten artefakt - doslej niso na??li ??e nobenega predmeta, ki bi bil del verskih praks v samem templju.
Arheologi nimajo prostih rok
Dandanes imamo pravzaprav zelo malo predmetov iz Prvega in Drugega templja, tudi zato, ker je samo najdi??če, ki je svet kraj tako za jude (Tempeljski hrib) kot za muslimane (Veličastno sveti??če), politično in versko preveč "občutljiva" točka, da bi jo lahko arheologi po mili volji prekopavali.
Po prvih raziskavah arheologi ugotavljajo, da so pečat najbr?? uporabljali upravniki templja, ki so z njim ta ali oni predmet "avtorizirali" za ritualno rabo. Vse, kar so uporabljali svečeniki, je moralo namreč ustrezati strogim pravilom, ki jih narekuje judovski pravni kodeks Mi??na.
Pečat so na??li na kraju, kjer je nekoč skozi starodavni Jeruzalem potekala glavna cesta. Biblijski arheolog Aren Maeir se strinja, da gre za izjemno najdbo, ker o točno takih predmetih govori ??e Mi??na: "Lepo je, kadar lahko navade, o katerih beremo v starodavnih besedilih, pove??emo z dejanskimi najdbami."
Izkopavanje, ki je obrodilo tokratno najdbo, je sicer del ??ir??ih izkopavanj v Davidovem mestu, najstarej??em delu Jeruzalema. Lokacija Davidovo mesto, ki le??i v palestinski četrti Silwan, finančno pa jo podpira judovska skupina, je trenutno obenem najodmevnej??a in najbolj kontroverzna arheolo??ka raziskava v Sveti de??eli.
|
