Ob velikem šmarnu škofje tudi obnovijo posvetitev slovenskega naroda Mariji, kar so prvič storili leta 1992.
Ob prazniku velikega ??marna bodo potekale ??tevilne slovesnosti. Rode: za Slovenca je to praznik veselja in zmagoslavnega upanja.
Ma??e in procesije z lučkami so po Sloveniji potekale ??e na predvečer praznika. Na Obali so pripravili procesijo z barkami, v ??tajerskem romarskem sredi??ču, na Ptujski Gori, pa so pripravili tudi polnočno ma??o in bdenje do jutra.
Veliki ??maren je eden najstarej??ih Marijinih praznikov, njegove prve omembe segajo v obdobje pred četrtim stoletjem. Pape?? Pij XII. pa je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950, pojasnjujejo na Slovenski ??kofovski konferenci.
?e posebej slovesno pa bo danes. Tradicionalno slovesnost na Brezjah, ki je vedno mno??ično obiskana, bo vodil ljubljanski nad??kof Anton Stres. Mariborski nad??kof Marjan Turn??ek bo ma?? na Ptujski Gori. Kardinal Franc Rode bo popoldne vodil praznično ma??o v Lescah, ljubljanski pomo??ni ??kof Anton Jamnik pa je te dni v Indiji, kjer bo ma?? v tamkaj??njem največjem romarskem sredi??ču ob grobu apostola Toma??a.
Marijinemu vnebovzetju so posvečene ??tevilne cerkve pri nas in po svetu, Marijini prazniki pa so med slovenskimi verniki ??e posebej priljubljeni. Kot je dejal Rode, verniki v njej posvečena sveti??ča romajo "s pro??njo in zaupanjem, po novo moč in trdnost za preizku??nje in napore, s katerimi je zaznamovano člove??ko bivanje". Meni, da je največji Marijin praznik za Slovenca, ki je pogosto nagnjen k oto??nosti in pesimizmu, praznik veselja in zmagoslavnega upanja.
15. avgust je praznik, ki je v Sloveniji tudi dela prost dan. Pravoslavni kristjani bodo Marijino vnebovzetje zaradi uporabe drugačnega koledarja praznovali 28. avgusta.
