| |
|
|
| |
DOGODEK  Leta 1473 ... |
|
EU-SEARCH DOGODKI | 1473 se je v Thornu (Torunj) rodil poljski astronom Nikolaj Kopernik, utemeljitelj današnjega heliocentričnega sistema.
Nikolaju je pri desetih letih umrl oče in skrb zanj je prevzel materin brat Lukas von Watzelrode. Ker je večino časa živel pri stricu, ki je bil Nemec, je večinoma govoril nemško; poljsko je sicer znal, a poljščine ni dosti uporabljal. Svoje znanstvene spise je pisal v latinščini.
Ko je bil star 18 let, je odšel študirat medicino, matematiko in astronomijo na univerzo v Krakovu, kjer ni opravil nobenega izpita. Na filozofski fakulteti je poslušal matematiko, astronomijo, astrologijo, slovnico, poetiko, retoriko in Aristotela. Med študijem je spoznal tudi vsebino Ciceronovega dela Somnium Scipionis, ki so ga komentirali na univerzitetnih predavanjih in v katerem Ciceron obravnava gibanje Venere in Merkurja okoli Sonca.
V tem delu je naletel na Hiketa, pri Plutarhu pa še na druge grške astronome, ki so pojasnjevali premikanje neba z gibanjem Zemlje. Koliko časa je Kopernik študiral, ni znano. Leta 1494 naj bi se vrnil domov, njegov stric pa si je prizadeval, da bi postal kanonik v Ermlandu. Poleti leta 1496 je odšel v Bologno, kjer se je po stričevi želji vpisal na kanonsko pravo. Leta 1497 je umrl kanonik stolnega kapitlja v Frauenburgu in nasledil ga je takrat 24-letni Kopernik.
V prvih 10 letih njegovega kanoništva se je pojavilo njegovo ime samo dvakrat v Frauenburških listinah, leta 1499 so mu podelili pristavo, julija leta 1501 pa je dobil od kolegov nov študijski dopust, ko mu je prvi, triletni potekel. Takrat so ga že začeli mučiti dvomi o geocentrizmu. V Bologni je ostal do leta 1500, tam pa je vneto študiral matematiko in astronomijo ter grško slovnico. Leta 1500 je odšel v Rim, kjer je ostal eno leto.
V svoji knjigi O kroženjih nebesnih krogel je pozneje poročal o Luninem mrku, ki ga je opazoval v Rimu 5. novembra 1500. Ker se mu je študijski dopust iztekel, se je vpisal na medicino. Po končanem študiju se je leta 1504 vrnil domov. Okoli leta 1510 je za strica izdelal tudi zemljevid Varmije z mejami do Prusije. Kot astronom je bil že znan v znanstvenem svetu, saj mu je v prvi polovici leta 1513 fossombronski škof predlagal sodelovanje pri izdelavi novega koledarja. Istega leta je Kopernik poslal v Rim svoj očrt koledarskih reform. Leta 1515 je sodeloval na petem lateranskem koncilu o koledarju.
Kopernik se je ukvarjal tudi s precesijo enakonočij, ki jih je opazoval med letoma 1515 in 1525. Leta 1525 je določil dolžino sideričnega leta 365 dni, 6 ur, 9 minut in 40 sekund, pri čemer se je zmotil le za 30 sekund. O precesiji enakonočij je pisal na začetku tretje Knjige kroženj. Zemlji je poleg rotacije in revolucije pripisal še tretje gibanje in ga imenoval libracija. Zemlja naj bi se enkrat na leto obrnila okoli obeh polov ekliptike.
To naj bi povzročalo spremembo letnih časov in zagotavljalo skoraj nespremenjeno smer Zemljine osi pri njeni revoluciji. Prvi je ločil dejansko gibanje Zemlje od gibanja zelo oddaljene nebesne krogle. Po njem se imenuje udarni krater Kopernik na Luni s koordinatama 9,7° severno, 20,0° zahodno, premerom 93 km in globino 3,8 km. Umrl je 24. maja 1543 v Frauenburgu. ...
 |
1473 se je v Thornu (Torunj) rodil poljski astronom Nikolaj Kopernik, utemeljitelj današnjega heliocentričnega sistema.
Nikolaju je pri desetih letih umrl oče in skrb zanj je prevzel materin brat Lukas von Watzelrode. Ker je večino časa živel pri stricu, ki je bil Nemec, je večinoma govoril nemško; poljsko je sicer znal, a poljščine ni dosti uporabljal. Svoje znanstvene spise je pisal v latinščini.
Ko je bil star 18 let, je odšel študirat medicino, matematiko in astronomijo na univerzo v Krakovu, kjer ni opravil nobenega izpita. Na filozofski fakulteti je poslušal matematiko, astronomijo, astrologijo, slovnico, poetiko, retoriko in Aristotela. Med študijem je spoznal tudi vsebino Ciceronovega dela Somnium Scipionis, ki so ga komentirali na univerzitetnih predavanjih in v katerem Ciceron obravnava gibanje Venere in Merkurja okoli Sonca.
V tem delu je naletel na Hiketa, pri Plutarhu pa še na druge grške astronome, ki so pojasnji premikanje neba z gibanjem Zemlje. Koliko časa je Kopernik študiral, ni znano. Leta 1494 naj bi se vrnil domov, njegov stric pa si je prizad, da bi postal kanonik v Ermlandu. Poleti leta 1496 je odšel v Bologno, kjer se je po stričevi želji vpisal na kanonsko pravo. Leta 1497 je umrl kanonik stolnega kapitlja v Frauenburgu in nasledil ga je takrat 24-letni Kopernik.
V prvih 10 letih njegovega kanoništva se je pojavilo njegovo ime samo dvakrat v Frauenburških listinah, leta 1499 so mu podelili pristavo, julija leta 1501 pa je dobil od kolegov nov študijski dopust, ko mu je prvi, triletni potekel. Takrat so ga že začeli mučiti dvomi o geocentrizmu. V Bologni je ostal do leta 1500, tam pa je vneto študiral matematiko in astronomijo ter grško slovnico. Leta 1500 je odšel v Rim, kjer je ostal eno leto.
V svoji knjigi O kroženjih nebesnih krogel je pozneje poročal o Luninem mrku, ki ga je opazoval v Rimu 5. novembra 1500. Ker se mu je študijski dopust iztekel, se je vpisal na medicino. Po končanem študiju se je leta 1504 vrnil domov. Okoli leta 1510 je za strica izdelal tudi zemljevid Varmije z mejami do Prusije. Kot astronom je bil že znan v znanstvenem svetu, saj mu je v prvi polovici leta 1513 fossombronski škof predlagal sodelovanje pri izdelavi novega koledarja. Istega leta je Kopernik poslal v Rim svoj očrt koledarskih reform. Leta 1515 je sodeloval na petem lateranskem koncilu o koledarju.
Kopernik se je ukvarjal tudi s precesijo enakonočij, ki jih je opazoval med letoma 1515 in 1525. Leta 1525 je določil dolžino sideričnega leta 365 dni, 6 ur, 9 minut in 40 sekund, pri čemer se je zmotil le za 30 sekund. O precesiji enakonočij je pisal na začetku tretje Knjige kroženj. Zemlji je poleg rotacije in revolucije pripisal še tretje gibanje in ga imenoval libracija. Zemlja naj bi se enkrat na leto obrnila okoli obeh polov ekliptike.
To naj bi povzročalo spremembo letnih časov in zagotavljalo skoraj nespremenjeno smer Zemljine osi pri njeni revoluciji. Prvi je ločil dejansko gibanje Zemlje od gibanja zelo oddaljene nebesne krogle. Po njem se imenuje udarni krater Kopernik na Luni s koordinatama 9,7° severno, 20,0° zahodno, premerom 93 km in globino 3,8 km. Umrl je 24. maja 1543 v Frauenburgu. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2025
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
