| |
|
|
| |
DOGODEK  Leta 1868 ... |
|
EU-SEARCH DOGODKI | 1868 je izšel politični časopis Slovenski narod, slovenski dnevnik in vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno.
Po prenehanju izhajanja Slovenca je slovensko liberalno meščanstvo izgubilo svoj časopis, zato so načrte za nov časopis začeli oblikovati konec leta 1867. Izobraženci iz kroga štajerskih mladoslovencev so 2. aprila 1868 v Mariboru izdali prvo številko Slovenskega naroda, ki je izhajal trikrat na teden.
Slovenski narod je deloval pod geslom "Vse za narod, svobodo in napredek". Duhovščini je priznal velike zasluge, ki jih je imela na področju prebujanja narodne zavesti. Do političnih nasprotnikov liberalnega tabora je bil njegov odnos odklonilen, saj naj bi se premalo zanimali za interese slovenskega naroda.
Časopis je ob začetku izhajanja najprej posloval z izgubo, ker ni imel svoje tiskarne. To je dobil ob selitvi v Ljubljano leta 1872 z ustanovitvijo delniške družbe Narodna tiskarna, ki je bila tudi solastnica Slovenskega naroda.
Po smrti urednika Antona Tomšiča leta 1871 je časopis za kratek čas vodil Ivan Železnikar, nato pa je do svoje smrti leta 1881 Slovenski narod urejal Josip Jurčič. Leta 1894 je tudi postal glasilo Narodno napredne stranke. Od leta 1887 do svoje smrti 1923 pa ga je vodil Ivan Tavčar.
Tavčarjevi dediči so nato prodali delnice tiskarne in Slovenski narod je pod okrilje vzela politična skupina, ki je že imela svoj dnevnik Jutro, zato je Slovenski narod postal manj pomemben popoldnevnik z manjšim političnim vplivom.
Med italijansko okupacijo so bila v njem poročila okupacijskih oblasti, svarila pred boljševiškim terorjem in obtožbe Osvobodilne fronte. Ko so leta 1943 oblast na ljubljanskem območju prevzeli Nemci, je zaradi pomanjkanja papirja časopis nehal izhajati kot dnevnik. Od konca 1943 do 1945 je v okviru Jutra vsak ponedeljek izšel Slovenski narod s podnaslovom Ponedeljska izdaja Jutra. ...
 |
1868 je izšel politični časopis Slovenski narod, slovenski dnevnik in vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno.
Po prenehanju izhajanja Slovenca je slovensko liberalno meščanstvo izgubilo svoj časopis, zato so načrte za nov časopis začeli oblikovati konec leta 1867. Izobraženci iz kroga štajerskih mladoslovencev so 2. aprila 1868 v Mariboru izdali prvo številko Slovenskega naroda, ki je izhajal trikrat na teden.
Slovenski narod je deloval pod geslom "Vse za narod, svobodo in napredek". Duhovščini je priznal velike zasluge, ki jih je imela na področju prebujanja narodne zavesti. Do političnih nasprotnikov liberalnega tabora je bil njegov odnos odklonilen, saj naj bi se premalo zanimali za interese slovenskega naroda.
Časopis je ob začetku izhajanja najprej posloval z izgubo, ker ni imel svoje tiskarne. To je dobil ob selitvi v Ljubljano leta 1872 z ustanovitvijo delniške družbe Narodna tiskarna, ki je bila tudi solastnica Slovenskega naroda.
Po smrti urednika Antona Tomšiča leta 1871 je časopis za kratek čas vodil Ivan Železnikar, nato pa je do svoje smrti leta 1881 Slovenski narod urejal Josip Jurčič. Leta 1894 je tudi postal glasilo Narodno napredne stranke. Od leta 1887 do svoje smrti 1923 pa ga je vodil Ivan Tavčar.
Tavčarjevi dediči so nato prodali delnice tiskarne in Slovenski narod je pod okrilje vzela politična skupina, ki je že imela svoj dnevnik Jutro, zato je Slovenski narod postal manj pomemben popoldnevnik z manjšim političnim vplivom.
Med italijansko okupacijo so bila v njem poročila okupacijskih oblasti, svarila pred boljševiškim terorjem in obtožbe Osvobodilne fronte. Ko so leta 1943 oblast na ljubljanskem območju prevzeli Nemci, je zaradi pomanjkanja papirja časopis nehal izhajati kot dnevnik. Od konca 1943 do 1945 je v okviru Jutra vsak ponedeljek izšel Slovenski narod s podnaslovom Ponedeljska izdaja Jutra. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2025
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
