Marija Vladimirovna Zaharova ruska političarka

Marija Vladimirovna Zaharova ( rusko : Мария Владимировна Захарова , IPA: [mɐˈrʲijə vlɐˈdʲimʲɪrəvnə zɐˈxarəvə] ; rojena 24. decembra 1975) je ruska političarka, ki je direktorica oddelka za informiranje in tisk Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije . Od leta 2015 je tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije. Wikipedia (angleščina)

Datum rojstva: 24. december 1975, Moskva, Rusija

Soprog: Andrei Makarov (por. 2005)

Starši: Vladimir Zakharov, Irina Zakharova

Stranka: Združena Rusija

Izobrazba: Moscow State Institute of International Relations (1998)

Položaj: Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva

Višina: 1,7 m

Najdeno 6077 rezultatov ...

DOGODEK Leta 1995 ...

EU-SEARCH DOGODKI | 1995 so v Daytonu (ZDA), podpisali mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini, ki je končal skoraj štiriletno vojno na Balkanu. V letalskem oporišču Wright-Patterson blizu Daytona v ameriški zvezni državi Ohio so sporazum 21. novembra 1995 po 21 dneh mirovnih pogajanj, ki so potekala pod okriljem predsednika ZDA Billa Clintona, parafirali predsedniki ZRJ-ja Slobodan Milošević, Hrvaške Franjo Tuđman in BiH-a Alija Izetbegović. Zdaj že vsi pokojni predsedniki so nato sporazum podpisali 14. decembra 1995 v Parizu. Za uveljavitev dogovora so s svojim podpisom jamčili še ameriški in francoski predsednik Clinton in Jacques Chirac, britanski in ruski premier John Major in Viktor Černomirdin ter nemški kancler Helmuth Kohl. Mirovni sporazum, ki določa pravila prekinitve sovražnosti, je tako zagotovil vzpostavitev miru in ohranitev celovitosti države. Sporazum je končal vojno, ki se je začela 6. marca 1992, potem ko je BiH 1. marca istega leta razglasil neodvisnost. V vojni je umrlo več kot 200.000 ljudi. V tujino ali po državi se je razselilo 2,2 milijona, več kot polovica prebivalstva. Petnajst let po koncu vojne je še vedno razseljenih 117.000 ljudi, 10.000 pa jih pogrešajo. Po uradnih podatkih se je do konca lanskega leta vrnilo več kot milijon beguncev in razseljenih. S sporazumom so BiH vzpostavili kot enotno državo v njenih republiških mejah z dvema entitetama - 49 odstotkov ozemlja BiH-a je pripadlo Srbom, 51 pa Hrvatom in Muslimanom, ki so oblikovali skupno federacijo, v državo pa so prišli tudi vojaki zveze Nato. Sporazum je sicer prekinil morijo, a ostaja ovira za napredek države. Ukoreninil je delitve na nacionalni osnovi ter kompleksno, zapleteno in potratno strukturo oblasti, ki ovira odločanje in sprejemanje reform. Mednarodna skupnost, vključno z EU-jem, zato poziva k sprejetju ustavnih reform, da bi država postala učinkovita in funkcionalna, za katere pa politična volja ne obstaja. ...
1995 so v Daytonu (ZDA), podpisali mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini, ki je končal skoraj štiriletno vojno na Balkanu.

V letalskem oporišču Wright-Patterson blizu Daytona v ameriški zvezni državi Ohio so sporazum 21. novembra 1995 po 21 dneh mirovnih pogajanj, ki so potekala pod okriljem predsednika ZDA Billa Clintona, parafirali predsedniki ZRJ-ja Slobodan Milošević, Hrvaške Franjo Tuđman in BiH-a Alija Izetbegović. Zdaj že vsi pokojni predsedniki so nato sporazum podpisali 14. decembra 1995 v Parizu. Za uveljavitev dogovora so s svojim podpisom jamčili še ameriški in francoski predsednik Clinton in Jacques Chirac, britanski in ruski premier John Major in Viktor Černomirdin ter nemški kancler Helmuth Kohl. Mirovni sporazum, ki določa pravila prekinitve sovražnosti, je tako zagotovil vzpostavitev miru in ohranitev celovitosti države.

Sporazum je končal vojno, ki se je začela 6. marca 1992, potem ko je BiH 1. marca istega leta razglasil neodvisnost. V vojni je umrlo več kot 200.000 ljudi. V tujino ali po državi se je razselilo 2,2 milijona, več kot polovica prebivalstva. Petnajst let po koncu vojne je še vedno razseljenih 117.000 ljudi, 10.000 pa jih pogrešajo. Po uradnih podatkih se je do konca lanskega leta vrnilo več kot milijon beguncev in razseljenih. S sporazumom so BiH vzpostavili kot enotno državo v njenih republiških mejah z dvema entitetama - 49 odstotkov ozemlja BiH-a je pripadlo Srbom, 51 pa Hrvatom in Muslimanom, ki so oblikovali skupno federacijo, v državo pa so prišli tudi vojaki zveze Nato.

Sporazum je sicer prekinil morijo, a ostaja ovira za napredek države. Ukoreninil je delitve na nacionalni osnovi ter kompleksno, zapleteno in potratno strukturo oblasti, ki ovira odločanje in sprejemanje reform. Mednarodna skupnost, vključno z EU-jem, zato poziva k sprejetju ustavnih reform, da bi država postala učinkovita in funkcionalna, za katere pa politična volja ne obstaja. ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2025 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...