| |
|
|
| |
DOGODEK  Leta 2003 ... |
|
EU-SEARCH DOGODKI | 2003 je v Sarajevu umrl bosanski odvetnik, politik in predsednik BiH med letoma 1990 in 1996, član predsedstva te države od 1996 do 2000 in pisec številnih knjig Alija Izetbegović.
Alija se je rodil 8. avgusta 1925 v Bosanskem Šamcu. Dve leti po njegovem rojstvu je oče razglasil bankrot, družina pa se je preselila v Sarajevo, kjer je nato obiskoval šolo in diplomiral iz prava. Med drugo svetovno vojno se je mladi Alija pridružil Mladim muslimanom, organizaciji, ki jo je vodil konservativni Mehmed Handžić.
Leta 1946 so ga aretirali zaradi izdajanja oporečniškega islamskega časopisa Mudžahid in ga obsodili na triletno zaporno kazen zaradi protikomunističnega delovanja. Leta 1949 so ga izpustili, Alija pa se je vpisal na sarajevsko univerzo, kjer je leta 1956 diplomiral iz prava in skoraj 30 let delal kot pravnik. Kljub temu pa je pisal in izdajal številna oporečniška dela.
Leta 1970 je izdal manifest z naslovom Islamska deklaracija, s katerim je veliko prispeval k temu, da so ga pozneje označili za islamskega fundamentalista. Leta 1980 je napisal svoje najbolj znano in najpomembnejše delo Islam med Vzhodom in Zahodom.
Aprila 1983 so mu skupaj še z 12 drugimi muslimanskimi aktivisti, med njimi Meliko Salihbegovićem in Hasanom Čengićem, sodili zaradi več zadev, predvsem pa zaradi sovražne nastrojenosti in dejavnosti, ki so jo navdihnili muslimanski nacionalizem ter sovražne propagande. Poleg tega so ga obtožili, da je organiziral muslimanski kongres v Iranu. Sodišče je Izetbegovića obsodilo na 14-letno zaporno kazen.
Leta 1988 so ga pomilostili, a je v zaporu medtem že hudo zbolel. Naslednje leto je Izetbegović skupaj z bosanskimi aktivisti ustanovil Stranko demokratske akcije, ki je na volitvah dobila 33 odstotkov vseh sedežev v parlamentu, Fikret Abdić je s 44 odstotki glasov zmagal na glasovanju za predsednika, Izetbegović pa je dobil 37 odstotkov vseh glasov. Glede na bosansko ustavo sta bila prva dva kandidata iz vseh treh etičnih skupin (muslimani, Srbi in Hrvati) izvoljena v sedemčlanski večetični rotirajoči predsedniški zbor. Sedmi član je bil Jugoslovan. Hrvaški predstavnik je postal premier, srbski predsednik skupščine, Abdić pa se je strinjal, da odstopi kot kandidat za predsednika države.
Izetbegović je postal predsednik s podporo bosanskih Srbov. Ko je začela Jugoslavija razpadati ter sta se Slovenija in Hrvaška leta 1991 odcepili, je Izetbegović predlagal šibko konfederacijo, da bi ohranil enotni BiH, in se zavzemal za mirno rešitev. Do začetka leta 1992 je postalo jasno, da so odnosi med etičnimi skupinami preveč napeti in različni glede neodvisne Bosne in Hercegovine.
Vse tri strani so podpisale lizbonski sporazum, Izetbegović za Bošnjake, Radovan Karadžić za bosanske Srbe in Mate Boban za bosanske Hrvate. Čez nekaj tednov je Izetbegović umaknil svoj podpis s sporazuma in izjavil, da je proti delitvi države. Februarja je Izetbegović razpisal referendum o neodvisnosti BiH-a, ki so ga Srbi bojkotirali. 3. marca je Alija razglasil neodvisnost države, ki pa ni začela veljati do 7. aprila, ko so novonastalo državo priznali EU in ZDA.
Naslednja tri leta je Izetbegović živel v obleganem Sarajevu. Ko so se sprte strani leta 1995 sešle v Daytonu in podpisale sporazum, s katerim se uradno končala vojna v BiH-u, je Izetbegović postal sopredsednik Bosansko-hrvaške federacije. S tega mesta je odstopil oktobra 2000 zaradi slabega zdravja. Umrl je tri leta pozneje zaradi bolezni srca.
Izetbegović je bil poročen s Halido Repovac, s katero je imel tri otroke: Lejlo, Sabino in Bakirja. ...
 |
2003 je v Sarajevu umrl bosanski odvetnik, politik in predsednik BiH med letoma 1990 in 1996, član predsedstva te države od 1996 do 2000 in pisec številnih knjig Alija Izetbegović.
Alija se je rodil 8. avgusta 1925 v Bosanskem Šamcu. Dve leti po njegovem rojstvu je oče razglasil bankrot, družina pa se je preselila v Sarajevo, kjer je nato obiskoval šolo in diplomiral iz prava. Med drugo svetovno vojno se je mladi Alija pridružil Mladim muslimanom, organizaciji, ki jo je vodil konservativni Mehmed Handžić.
Leta 1946 so ga aretirali zaradi izdajanja oporečniškega islamskega časopisa Mudžahid in ga obsodili na triletno zaporno kazen zaradi protikomunističnega delovanja. Leta 1949 so ga izpustili, Alija pa se je vpisal na sarajevsko univerzo, kjer je leta 1956 diplomiral iz prava in skoraj 30 let delal kot pravnik. Kljub temu pa je pisal in izdajal številna oporečniška dela.
Leta 1970 je izdal manifest z naslovom Islamska deklaracija, s katerim je veliko prisp k temu, da so ga pozneje označili za islamskega fundamentalista. Leta 1980 je napisal svoje najbolj znano in najpomembnejše delo Islam med Vzhodom in Zahodom.
Aprila 1983 so mu skupaj še z 12 drugimi muslimanskimi aktivisti, med njimi Meliko Salihbegovićem in Hasanom Čengićem, sodili zaradi več zadev, predvsem pa zaradi sovražne nastrojenosti in dejavnosti, ki so jo navdihnili muslimanski nacionalizem ter sovražne propagande. Poleg tega so ga obtožili, da je organiziral muslimanski kongres v Iranu. Sodišče je Izetbegovića obsodilo na 14-letno zaporno kazen.
Leta 1988 so ga pomilostili, a je v zaporu medtem že hudo zbolel. Naslednje leto je Izetbegović skupaj z bosanskimi aktivisti ustanovil Stranko demokratske akcije, ki je na volitvah dobila 33 odstotkov vseh sedežev v parlamentu, Fikret Abdić je s 44 odstotki glasov zmagal na glasovanju za predsednika, Izetbegović pa je dobil 37 odstotkov vseh glasov. Glede na bosansko ustavo sta bila prva dva kandidata iz vseh treh etičnih skupin (muslimani, Srbi in Hrvati) izvoljena v sedemčlanski večetični rotirajoči predsedniški zbor. Sedmi član je bil Jugoslovan. Hrvaški predstavnik je postal premier, srbski predsednik skupščine, Abdić pa se je strinjal, da odstopi kot kandidat za predsednika države.
Izetbegović je postal predsednik s podporo bosanskih Srbov. Ko je začela Jugoslavija razpadati ter sta se Slovenija in Hrvaška leta 1991 odcepili, je Izetbegović predlagal šibko konfederacijo, da bi ohranil enotni BiH, in se zavzemal za mirno rešitev. Do začetka leta 1992 je postalo jasno, da so odnosi med etičnimi skupinami preveč napeti in različni glede neodvisne Bosne in Hercegovine.
Vse tri strani so podpisale lizbonski sporazum, Izetbegović za Bošnjake, Radovan Karadžić za bosanske Srbe in Mate Boban za bosanske Hrvate. Čez nekaj tednov je Izetbegović umaknil svoj podpis s sporazuma in izjavil, da je proti delitvi države. Februarja je Izetbegović razpisal referendum o neodvisnosti BiH-a, ki so ga Srbi bojkotirali. 3. marca je Alija razglasil neodvisnost države, ki pa ni začela veljati do 7. aprila, ko so novonastalo državo priznali EU in ZDA.
Naslednja tri leta je Izetbegović živel v obleganem Sarajevu. Ko so se sprte strani leta 1995 sešle v Daytonu in podpisale sporazum, s katerim se uradno končala vojna v BiH-u, je Izetbegović postal sopredsednik Bosansko-hrvaške federacije. S tega mesta je odstopil oktobra 2000 zaradi slabega zdravja. Umrl je tri leta pozneje zaradi bolezni srca.
Izetbegović je bil poročen s Halido Repovac, s katero je imel tri otroke: Lejlo, Sabino in Bakirja. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2025
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
