Marija Vladimirovna Zaharova ruska političarka

Marija Vladimirovna Zaharova ( rusko : Мария Владимировна Захарова , IPA: [mɐˈrʲijə vlɐˈdʲimʲɪrəvnə zɐˈxarəvə] ; rojena 24. decembra 1975) je ruska političarka, ki je direktorica oddelka za informiranje in tisk Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije . Od leta 2015 je tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije. Wikipedia (angleščina)

Datum rojstva: 24. december 1975, Moskva, Rusija

Soprog: Andrei Makarov (por. 2005)

Starši: Vladimir Zakharov, Irina Zakharova

Stranka: Združena Rusija

Izobrazba: Moscow State Institute of International Relations (1998)

Položaj: Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva

Višina: 1,7 m

Najdeno 6077 rezultatov ...

DOGODEK Leta 1937 ...

EU-SEARCH DOGODKI | 1937 se je rodil iraški diktator Sadam Husein. Politično kariero je začel že v mladosti, leta 1959 pa je sodeloval pri atentatu na predsednika Abdela Karima Kasema. Leta 1964 so ga zaprli, a je pobegnil iz zapora in se pridružil tajnemu delu Stranke arabskega socialističnega preporoda Baas. Leta 1968 je sodeloval pri državnem udaru. Postal je namestnik generalnega sekretarja stranke, leto kasneje pa podpredsednik revolucionarnega sveta, najvišjega organa oblasti v državi. 16. julija 1979 je postal predsednik države. Skoraj desetletje je trajala vojna z Iranom, po porazu v zalivski vojni leta 1991 in operaciji Puščavska lisica leta 1998 pa se je kljub vsemu obdržal na oblasti. Leta 1998 so ga ameriške in britanske sile napadle, ker se ni hotel razorožiti. London in Washington sta takrat vzbujala upanje, da bodo Huseina zrušile notranje sile. Med zalivsko vojno je brutalno zatrl upor šiitov na jugu Iraka in tudi upor Kurdov na severu države, kjer je uporabil kemično orožje. V drugem napadu na Irak so ga Američani zajeli, ga obsodili na smrt z obešenjem in ga 30. decembra 2006 tudi usmrtili. ...
1937 se je rodil iraški diktator Sadam Husein. Politično kariero je začel že v mladosti, leta 1959 pa je sodeloval pri atentatu na predsednika Abdela Karima Kasema. Leta 1964 so ga zaprli, a je pobegnil iz zapora in se pridružil tajnemu delu Stranke arabskega socialističnega preporoda Baas. Leta 1968 je sodeloval pri državnem udaru. Postal je namestnik generalnega sekretarja stranke, leto kasneje pa podpredsednik revolucionarnega sveta, najvišjega organa oblasti v državi. 16. julija 1979 je postal predsednik države.

Skoraj desetletje je trajala vojna z Iranom, po porazu v zalivski vojni leta 1991 in operaciji Puščavska lisica leta 1998 pa se je kljub vsemu obdržal na oblasti. Leta 1998 so ga ameriške in britanske sile napadle, ker se ni hotel razorožiti. London in Washington sta takrat vzbujala upanje, da bodo Huseina zrušile notranje sile. Med zalivsko vojno je brutalno zatrl upor šiitov na jugu Iraka in tudi upor Kurdov na severu države, kjer je uporabil kemično orožje. V drugem napadu na Irak so ga Američani zajeli, ga obsodili na smrt z obešenjem in ga 30. decembra 2006 tudi usmrtili. ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2025 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...