| |
|
|
| |
DOGODEK  Leta 1889 ... |
|
EU-SEARCH DOGODKI | 1889 so v Parizu slovesno odprli Eifflov stolp tudi za obiskovalce. Stolp je bil zgrajen za pariško svetovno razstavo leta 1889.
Eifflov stolp je zasnoval arhitekt Gustave Eiffel, ki je med drugim zasnoval tudi most Ponte Maria Pia v Portu in sodeloval pri gradnji Kipa svobode in astronomskega observatorija v Nici. Prvotno ga je načrtoval kot glavno znamenitost barcelonske svetovne razstave, ki je potekala leta 1888, a so odgovorni za finance v katalonski prestolnici sklenili, da je projekt preprosto predrag.
Stolp je visok 324 metrov (z anteno) in tehta 10.000 ton, od tega kovinska struktura 7.300 ton. Skoraj dve leti ga je gradilo 300 delavcev, ki so skupaj spojili 18.038 kosov železa, pri čemer so uporabili 2,5 milijona kovic.
Ta mogočna konstrukcija v Parizu sprva ni bila sprejeta z navdušenjem. Leta 1887 je skupina umetnikov, v kateri so bili tudi pisatelj Guy de Maupassant, arhitekt Charles Garnier in skladatelj Charles Gounod, zbirala podpise proti temu "nepotrebnemu in monstruoznemu projektu". Tudi sam Eiffel je bil do projekta, pri katerem sta sodelovala še inženirja Maurice Koechlin in Emile Nougier, sprva nekoliko skeptičen. Popolnoma je vanj začel verjeti šele, ko je se je v njegovo načrtovanje vključil tudi arhitekt Stephen Sauvestere.
Danes skoraj ni Parižana, ki bi se zgražal nad Eifflovim stolpom in bi tako kot nekoč 'svet modrih' trdil, da na obzorju ždi gnusen stolp, ki meče gnusno senco na Pariz. Stolp je veliki ponos celotne Francije in nihče ne izpodbija zapovedi, da novogradnje ne smejo preseči višine stolpa. Eifflov stolp je tako skoraj po pravilu središče javnih proslav, ob katerih ga odenejo v prav posebne barve. ...
 |
1889 so v Parizu slovesno odprli Eifflov stolp tudi za obiskovalce. Stolp je bil zgrajen za pariško svetovno razstavo leta 1889.
Eifflov stolp je zasnoval arhitekt Gustave Eiffel, ki je med drugim zasnoval tudi most Ponte Maria Pia v Portu in sodeloval pri gradnji Kipa svobode in astronomskega observatorija v Nici. Prvotno ga je načrtoval kot glavno znamenitost barcelonske svetovne razstave, ki je potekala leta 1888, a so odgovorni za finance v katalonski prestolnici sklenili, da je projekt preprosto predrag.
Stolp je visok 324 metrov (z anteno) in tehta 10.000 ton, od tega kovinska struktura 7.300 ton. Skoraj dve leti ga je gradilo 300 delavcev, ki so skupaj spojili 18.038 kosov železa, pri čemer so uporabili 2,5 milijona kovic.
Ta mogočna konstrukcija v Parizu sprva ni bila sprejeta z navdušenjem. Leta 1887 je skupina umetnikov, v kateri so bili tudi pisatelj Guy de Maupassant, arhitekt Charles Garnier in skladatelj Charles Gounod, zbirala podpise proti temu "nepotrebnemu in monstruoznemu projektu". Tudi sam Eiffel je bil do projekta, pri katerem sta sodelovala še inženirja Maurice Koechlin in Emile Nougier, sprva nekoliko skeptičen. Popolnoma je vanj začel verjeti šele, ko je se je v njegovo načrtovanje vključil tudi arhitekt Stephen Sauvestere.
Danes skoraj ni Parižana, ki bi se zgražal nad Eifflovim stolpom in bi tako kot nekoč 'svet modrih' trdil, da na obzorju ždi gnusen stolp, ki meče gnusno senco na Pariz. Stolp je veliki ponos celotne Francije in nihče ne izpodbija zapovedi, da novogradnje ne smejo preseči višine stolpa. Eifflov stolp je tako skoraj po pravilu središče javnih proslav, ob katerih ga odenejo v prav posebne barve. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2025
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
