| |
|
|
| |
DOGODEK  Leta 1941 ... |
|
EU-SEARCH DOGODKI | 1941 sta ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in britanski ministrski predsednik Winston Churchill podpisala atlantsko listino.
Atlantska listina je dokument, ki je priznaval pravico do samoodločbe narodov, svobodne trgovine, svobodne uporabe morij, obljubljala pa je razorožitev tedanjih držav napadalk in obsodila spreminjanje meja proti volji prebivalstva, postala pa je tudi temelj za ustanovitev Združenih narodov. Kmalu po podpisu so strinjanje z njo izrazile tudi druge države, ki so se bojevale proti silam osi.
Churchill in Roosevelt sta Atlantsko listino, ki je obsegala 8 točk, podpisala na krovu bojne ladje v zalivu Placenta na Novi Fundlandiji. V njej sta opredelila svoj pogled na tedanji trenutek in na svet po vojni. Med drugim sta poudarila, da njuni državi v vojni ne iščeta ozemeljskih dobičkov in da nasprotujeta kakršnimkoli ozemeljskim spremembam, ki bi bile posledice vojne.
Zavzela sta se še za povrnitev suverenih pravic podjarmljenih narodov, za pravico narodov, da si izberejo obliko vladavine po lastni želji, ter za razorožitev in gospodarsko sodelovanje po vojni. Kljub deklaraciji o skupnih ciljih pa Atlantska listina še ni pomenila vstopa ZDA v vojno. To se je zgodilo šele decembra 1941 po napadu Japonske na ameriško oporišče Pearl Harbor.
Mesec dni po sprejetju, 24. septembra 1941, so se na sestanku zaveznikov v Londonu k ciljem, navedenih v Atlantski listini, zavezali tudi predstavniki Belgije, Češkoslovaške, Grčije, Jugoslavije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske, Sovjetske zveze in namestnik generala Charlesa de Gaulla, voditelja Svobodne Francije. Sporazum so države sil osi razumele kot poskus oblikovanja zavezništva proti njim. Na Japonskem so tako podpis izkoristili militaristi v vladi, ki so se zavzemali za agresivnejši nastop proti ZDA in Veliki Britaniji.
Listina je po vojni služila kot temeljno izhodišče za vzpostavitev Organizacije združenih narodov. ...
 |
1941 sta ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in britanski ministrski predsednik Winston Churchill podpisala atlantsko listino.
Atlantska listina je dokument, ki je priznaval pravico do samoodločbe narodov, svobodne trgovine, svobodne uporabe morij, obljubljala pa je razorožitev tedanjih držav napadalk in obsodila spreminjanje meja proti volji prebivalstva, postala pa je tudi temelj za ustanovitev Združenih narodov. Kmalu po podpisu so strinjanje z njo izrazile tudi druge države, ki so se boje proti silam osi.
Churchill in Roosevelt sta Atlantsko listino, ki je obsegala 8 točk, podpisala na krovu bojne ladje v zalivu Placenta na Novi Fundlandiji. V njej sta opredelila svoj pogled na tedanji trenutek in na svet po vojni. Med drugim sta poudarila, da njuni državi v vojni ne iščeta ozemeljskih dobičkov in da nasprotujeta kakršnimkoli ozemeljskim spremembam, ki bi bile posledice vojne.
Zavzela sta se še za povrnitev suverenih pravic podjarmljenih narodov, za pravico narodov, da si izberejo obliko vladavine po lastni želji, ter za razorožitev in gospodarsko sodelovanje po vojni. Kljub deklaraciji o skupnih ciljih pa Atlantska listina še ni pomenila vstopa ZDA v vojno. To se je zgodilo šele decembra 1941 po napadu Japonske na ameriško oporišče Pearl Harbor.
Mesec dni po sprejetju, 24. septembra 1941, so se na sestanku zaveznikov v Londonu k ciljem, navedenih v Atlantski listini, zavezali tudi predstavniki Belgije, Češkoslovaške, Grčije, Jugoslavije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske, Sovjetske zveze in namestnik generala Charlesa de Gaulla, voditelja Svobodne Francije. Sporazum so države sil osi razumele kot poskus oblikovanja zavezništva proti njim. Na Japonskem so tako podpis izkoristili militaristi v vladi, ki so se zavzemali za agresivnejši nastop proti ZDA in Veliki Britaniji.
Listina je po vojni služila kot temeljno izhodišče za vzpostavitev Organizacije združenih narodov. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2025
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
