Marija Vladimirovna Zaharova ruska političarka

Marija Vladimirovna Zaharova ( rusko : Мария Владимировна Захарова , IPA: [mɐˈrʲijə vlɐˈdʲimʲɪrəvnə zɐˈxarəvə] ; rojena 24. decembra 1975) je ruska političarka, ki je direktorica oddelka za informiranje in tisk Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije . Od leta 2015 je tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije. Wikipedia (angleščina)

Datum rojstva: 24. december 1975, Moskva, Rusija

Soprog: Andrei Makarov (por. 2005)

Starši: Vladimir Zakharov, Irina Zakharova

Stranka: Združena Rusija

Izobrazba: Moscow State Institute of International Relations (1998)

Položaj: Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva

Višina: 1,7 m

Najdeno 6077 rezultatov ...

DOGODEK Leta 1844 ...
EU-SEARCH DOGODKI | 1844 je na Dunaju umrl slovenski jezikoslovec in učenjak Jernej Kopitar. Po končani šoli je postal domači učitelj v hiši sestre Žige Zoisa, pozneje je postal njegov tajnik, knjižničar in varuh mineraloških zbirk. Po vzoru Dobrovskega se je lotil slovenske slovnice, ki je izšla leta 1809 z naslovom Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steyemark (Slovnica slovenskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem), velja pa za našo prvo moderno znanstveno slovnico. Dve leti pozneje se je odpravil na študij prava na Dunaj, kjer je navezal stike z Vukom Stefanovićem Karadžićem in mu pomagal pri nastajanju srbske slovnice in slovarja. Ukvarjal se je tudi z reformo slovenskega črkopisa, bil je naklonjen Dajnku in Metelku. Leta 1833 se je vpletel v “črkarsko pravdo” in ostro napadel Čopa ter poskušal preprečiti izid četrtega zvezka Čbelice. Rodil se je 21. avgusta 1780. ...
1844 je na Dunaju umrl slovenski jezikoslovec in učenjak Jernej Kopitar. Po končani šoli je postal domači učitelj v hiši sestre Žige Zoisa, pozneje je postal njegov tajnik, knjižničar in varuh mineraloških zbirk. Po vzoru Dobrovskega se je lotil slovenske slovnice, ki je izšla leta 1809 z naslovom Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steyemark (Slovnica slovenskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem), velja pa za našo prvo moderno znanstveno slovnico. Dve leti pozneje se je odpravil na študij prava na Dunaj, kjer je navezal stike z Vukom Stefanovićem Karadžićem in mu pomagal pri nastajanju srbske slovnice in slovarja.

Ukvarjal se je tudi z reformo slovenskega črkopisa, bil je naklonjen Dajnku in Metelku. Leta 1833 se je vpletel v “črkarsko pravdo” in ostro napadel Čopa ter poskušal preprečiti izid četrtega zvezka Čbelice. Rodil se je 21. avgusta 1780. ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2025 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...