Marija Vladimirovna Zaharova ruska političarka

Marija Vladimirovna Zaharova ( rusko : Мария Владимировна Захарова , IPA: [mɐˈrʲijə vlɐˈdʲimʲɪrəvnə zɐˈxarəvə] ; rojena 24. decembra 1975) je ruska političarka, ki je direktorica oddelka za informiranje in tisk Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije . Od leta 2015 je tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije. Wikipedia (angleščina)

Datum rojstva: 24. december 1975, Moskva, Rusija

Soprog: Andrei Makarov (por. 2005)

Starši: Vladimir Zakharov, Irina Zakharova

Stranka: Združena Rusija

Izobrazba: Moscow State Institute of International Relations (1998)

Položaj: Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva

Višina: 1,7 m

Najdeno 6077 rezultatov ...

DOGODEK Leta 1967 ...

EU-SEARCH DOGODKI | 1967 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik, ki se je rodil 3. avgusta 1882 v Medani. Njegova poezija sodi v obdobje med moderno in ekspresionizmom. Alojz je v domači vasi hodil v ljudsko šolo, obiskoval je nemško gimnazijo v Gorici. Ko je prostovoljno izstopil iz semenišča, se je preživljal s poučevanjem. Leta 1901 je maturiral, jeseni se je vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze. Leta 1907 je bil promoviran za doktorja prava. Skupaj z nekaterimi vidnejšimi goriškimi Slovenci so ga imele avstrijske oblasti več kot tri mesece zaprtega na goriškem gradu zaradi očitka veleizdajstva in sumljivega vohunstva. V Cerknem je ostal skoraj vsa vojna leta, do začetka leta 1918. Po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, je bil upokojen v Ljubljani. Od takrat se je posvečal le literarnemu delu. Objavil je veliko novih del, še več pa ponatisov tako izvirne kot prevedene poezije. V osemdesetem letu je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na njegovem grobu je spomenik iz temnega marmorja v nakazani obliki križa z njegovimi verzi iz soneta Večerne sence: Cilj je izpolnjen, pot je dokončana in konec upov je in hrepenenja in konec zmot bolesti in prevar. ...
1967 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik, ki se je rodil 3. avgusta 1882 v Medani. Njegova poezija sodi v obdobje med moderno in ekspresionizmom. Alojz je v domači vasi hodil v ljudsko šolo, obiskoval je nemško gimnazijo v Gorici. Ko je prostovoljno izstopil iz semenišča, se je preživljal s poučevanjem.

Leta 1901 je maturiral, jeseni se je vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze. Leta 1907 je bil promoviran za doktorja prava. Skupaj z nekaterimi vidnejšimi goriškimi Slovenci so ga imele avstrijske oblasti več kot tri mesece zaprtega na goriškem gradu zaradi očitka veleizdajstva in sumljivega vohunstva. V Cerknem je ostal skoraj vsa vojna leta, do začetka leta 1918. Po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, je bil upokojen v Ljubljani. Od takrat se je posvečal le literarnemu delu. Objavil je veliko novih del, še več pa ponatisov tako izvirne kot prevedene poezije.

V osemdesetem letu je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na njegovem grobu je spomenik iz temnega marmorja v nakazani obliki križa z njegovimi verzi iz soneta Večerne sence: Cilj je izpolnjen, pot je dokončana in konec upov je in hrepenenja in konec zmot bolesti in prevar. ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2025 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...