Marija Vladimirovna Zaharova ruska političarka

Marija Vladimirovna Zaharova ( rusko : Мария Владимировна Захарова , IPA: [mɐˈrʲijə vlɐˈdʲimʲɪrəvnə zɐˈxarəvə] ; rojena 24. decembra 1975) je ruska političarka, ki je direktorica oddelka za informiranje in tisk Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije . Od leta 2015 je tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije. Wikipedia (angleščina)

Datum rojstva: 24. december 1975, Moskva, Rusija

Soprog: Andrei Makarov (por. 2005)

Starši: Vladimir Zakharov, Irina Zakharova

Stranka: Združena Rusija

Izobrazba: Moscow State Institute of International Relations (1998)

Položaj: Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva

Višina: 1,7 m

Najdeno 6077 rezultatov ...

DOGODEK Leta 1776 ...
EU-SEARCH DOGODKI | 1776 so na drugem kontinentalnem kongresu ZDA izdale deklaracijo o neodvisnosti, s katero so razglasile avtonomijo od britanske vlade. Leta 1774 je bil v Pensilvaniji sklican kontinentalni kongres, kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. Drugi kontinentalni kongres leta 1776 je 4. julija izdal deklaracijo o neodvisnosti. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom Georgea Washingtona. Čeprav slabša ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena zmagovala v številnih bitkah, nazadnje pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. Pariška pogodba 1783 je priznala neodvisnost Združenih držav. Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko nebeli nelastniki in ženske ne temnopolti prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni pomenila nič dobrega niti za Indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse. ...
1776 so na drugem kontinentalnem kongresu ZDA izdale deklaracijo o neodvisnosti, s katero so razglasile avtonomijo od britanske vlade.

Leta 1774 je bil v Pensilvaniji sklican kontinentalni kongres, kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. Drugi kontinentalni kongres leta 1776 je 4. julija izdal deklaracijo o neodvisnosti. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom Georgea Washingtona.

Čeprav slabša ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena zmagovala v številnih bitkah, nazadnje pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. Pariška pogodba 1783 je priznala neodvisnost Združenih držav.

Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko nebeli nelastniki in ženske ne temnopolti prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni pomenila nič dobrega niti za Indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse. ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2025 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...