| |
|
|
| |
DOGODEK  Leta 1919 ... |
|
EU-SEARCH DOGODKI | 1919 se je rodil grški ekonomist in politik Andreas Georgios Papandreu, ki je bil trikrat premier Grčije (21. oktober 1981-2.julij 1989 – dva mandata skupaj – in 13. oktober 1993-22. januar 1996).
Rodil se je na Chiosu, njegov oče je bil vplivni grški liberalni politik Georgios Papandreu. Mati, Sofia Mineyko, je bila napol Poljakinja. Andreas je od leta 1937 obiskoval univerzo v Atenah, od leta 1938 pa je bil aktiven član skupine trockistov.
Od leta 1936 je Grčiji vladal diktator Ioannis Metaxas, zaradi aktivizma pa so leta 1939 Papandreuja zaprli in mučili. On in še nekaj ljudi naj bi bilo kasneje izpuščenih zaradi sodelovanja s policijo, ki je zaradi njihovih informacij aretirala več aktivistov.
Ko je prišel iz zapora, je izkoristil družinske zveze in si tako omogočil beg iz države. Leta 1942 se je vpisal na Harvard, kjer je kasneje doktoriral iz ekonomije. Do leta 1947 je na njem predaval, v tem času (leta 1944) je dobil ameriško državljanstvo in služil vojaški rok v ZDA. Kasneje je predaval na univerzah v Minnesoti, Berkleyju, stockholmski univerzi, v Yorku, Torontu in drugih.
Leta 1951 se je poročil z Američanko Margaret Chant, s katero je imel tri sinove in hčerko. Leta 1959 se je vrnil v Grčijo kot vodja ekonomsko-raziskovalno-razvojnega programa. Že leto kasneje je postal predsednik sveta direktorjev in generalnih direktorjev atenskega ekonomskoraziskovalnega centra in svetovalec grške banke. Leta 1963 je njegov oče postal premier, Andreas pa njegov glavni svetovalec v gospodarstvu.
Odpovedal se je ameriškemu državljanstvu in bil leta 1964 izvoljen v parlament. Takoj je postal zunanji minister in pomočnik premierja. Leta 1967 so ga, tudi očeta, zaprli, saj je na oblast prišla grška vojska, ki jo je vodil Georgios Papadopulos. Oče Papandreu je umrl v hišnem priporu leta 1968, Andreas pa je moral pobegniti.
V izgnanstvu je ustanovil novo, protidiktatorsko gibanje – PAK. Leta 1974 se je po padcu junte vrnil v Grčijo in ustanovil novo, radikalno stranko – PASOK. Leta 1977 je stranka na volitvah dobila 25 odstotkov glasov in Papandreu je postal vodja opozicije. Štiri leta kasneje je na volitvah stranka zmagala, sam pa je postal prvi grški socialistični premier.
Znova je bil izvoljen leta 1985, leta 1989 pa so volitve povzročile hudo krizo, saj dolgo časa nobena stranka ni mogla sestaviti vlade. Končno je to uspelo demokratu Constantinu Mitsotakisu.
Tega leta se je Papandreu ločil od žene in se poročil s hosteso na letalih Olympic Airwaysa, Dimitro Liani. Zaradi ločitve so se njegovi otroci odtujili od njega. Istega leta ga je parlament obtožil povezave z utajo 200 milijonov dolarjev. Januarja 1992 so ga na sojenju spoznali za nedolžnega, saj demokrati in komunisti niso uspeli dokazati, da je Papandreu sodeloval pri škandalu.
Na volitvah oktobra 1993 je zmagal. Takrat je bil že šibkega zdravja in ni mogel opravljati vseh premierskih funkcij, zato pa je postala njegova druga žena zelo pomembna politična osebnost, ki naj bi celo vplivala, da se sam iz politike ni umaknil. Novembra 1995 so ga hospitalizirali zaradi napredujoče bolezni srca in odpovedi ledvic. 16. januarja naslednje leto je odstopil, umrl pa je 23. junija istega leta. Na mestu premierja ga je nasledil Costas Simitis. ...
 |
1919 se je rodil grški ekonomist in politik Andreas Georgios Papandreu, ki je bil trikrat premier Grčije (21. oktober 1981-2.julij 1989 – dva mandata skupaj – in 13. oktober 1993-22. januar 1996).
Rodil se je na Chiosu, njegov oče je bil vplivni grški liberalni politik Georgios Papandreu. Mati, Sofia Mineyko, je bila napol Poljakinja. Andreas je od leta 1937 obiskoval univerzo v Atenah, od leta 1938 pa je bil aktiven član skupine trockistov.
Od leta 1936 je Grčiji vladal diktator Ioannis Metaxas, zaradi aktivizma pa so leta 1939 Papandreuja zaprli in mučili. On in še nekaj ljudi naj bi bilo kasneje izpuščenih zaradi sodelovanja s policijo, ki je zaradi njihovih informacij aretirala več aktivistov.
Ko je prišel iz zapora, je izkoristil družinske zveze in si tako omogočil beg iz države. Leta 1942 se je vpisal na Harvard, kjer je kasneje doktoriral iz ekonomije. Do leta 1947 je na njem predaval, v tem času (leta 1944) je dobil ameriško državljanstvo in služil vojaški rok v ZDA. Kasneje je predaval na univerzah v Minnesoti, Berkleyju, stockholmski univerzi, v Yorku, Torontu in drugih.
Leta 1951 se je poročil z Američanko Margaret Chant, s katero je imel tri sinove in hčerko. Leta 1959 se je vrnil v Grčijo kot vodja ekonomsko-raziskovalno-razvojnega programa. Že leto kasneje je postal predsednik sveta direktorjev in generalnih direktorjev atenskega ekonomskoraziskovalnega centra in svetovalec grške banke. Leta 1963 je njegov oče postal premier, Andreas pa njegov glavni svetovalec v gospodarstvu.
Odpovedal se je ameriškemu državljanstvu in bil leta 1964 izvoljen v parlament. Takoj je postal zunanji minister in pomočnik premierja. Leta 1967 so ga, tudi očeta, zaprli, saj je na oblast prišla grška vojska, ki jo je vodil Georgios Papadopulos. Oče Papandreu je umrl v hišnem priporu leta 1968, Andreas pa je moral pobegniti.
V izgnanstvu je ustanovil novo, protidiktatorsko gibanje – PAK. Leta 1974 se je po padcu junte vrnil v Grčijo in ustanovil novo, radikalno stranko – PASOK. Leta 1977 je stranka na volitvah dobila 25 odstotkov glasov in Papandreu je postal vodja opozicije. Štiri leta kasneje je na volitvah stranka zmagala, sam pa je postal prvi grški socialistični premier.
Znova je bil izvoljen leta 1985, leta 1989 pa so volitve povzročile hudo krizo, saj dolgo časa nobena stranka ni mogla sestaviti vlade. Končno je to uspelo demokratu Constantinu Mitsotakisu.
Tega leta se je Papandreu ločil od žene in se poročil s hosteso na letalih Olympic Airwaysa, Dimitro Liani. Zaradi ločitve so se njegovi otroci odtujili od njega. Istega leta ga je parlament obtožil povezave z utajo 200 milijonov dolarjev. Januarja 1992 so ga na sojenju spoznali za nedolžnega, saj demokrati in komunisti niso uspeli dokazati, da je Papandreu sodeloval pri škandalu.
Na volitvah oktobra 1993 je zmagal. Takrat je bil že šibkega zdravja in ni mogel opravljati vseh premierskih funkcij, zato pa je postala njegova druga žena zelo pomembna politična osebnost, ki naj bi celo vplivala, da se sam iz politike ni umaknil. Novembra 1995 so ga hospitalizirali zaradi napredujoče bolezni srca in odpovedi ledvic. 16. januarja naslednje leto je odstopil, umrl pa je 23. junija istega leta. Na mestu premierja ga je nasledil Costas Simitis. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2025
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
